Matjaž Kek: Razmišljam, da se umaknem iz nogometa

Foto: Jure Banfi

V obširnem Sportklubovem intervjuju smo po zaključku njegovega drugega selektorskega mandata gostili Matjaža Keka. Mariborčan se je pod Pohorjem razgovoril o številnih temah, med drugim tudi o svoji prihodnosti v nogometu.

Kako že pravijo, ko se ena vrata zapro, se druga odpro.

Matjaž Kek ni več selektor slovenske nogometne reprezentance in to je zaradi njegovih uspehov in spoštovanja, ki ga uživa, veliko prahu dvignilo predvsem na Hrvaškem. Tam ima Mariborčan malodane kultni trenerski status, ki si ga je zgradil (predvsem) s tem, ko je postal sploh prvi strateg, ki je naslov hrvaškega prvaka pripeljal na Reko.

Tako je postalo že del nogometne folklore, da se Kekovo ime pojavlja praktično vselej, ko se trese stolček trenerja največjih hrvaških klubov, torej Dinama, Hajduka in Rijeke. Dokler je bil selektor slovenske reprezentance, je 64-letnik vselej poudarjal, da ga tovrstne zadeve ne zanimajo. Zdaj pa je Mariborčan seveda prost in poraja se vprašanje, kakšen bo njegov naslednji trenerski izziv.

“Odkrito, z nikomer se še nisem pogovarjal. Zastopnika pa sem imel samo takrat, ko sem šel v Arabijo, pa še takrat so me … Da ne bom karkoli rekel, kar ni primerno za televizijo, ker to gledajo tudi mlajši. Velikokrat sem bil sam v tej vlogi, ko te že menjujejo in ti ‘pred nos’ tiščijo vsak dan drugega. Zavedam se tega medijskega stroja, ki melje in se pojavljajo vedno nove informacije. Iz spoštovanja do svojih kolegov si ne bi dovolil, da se pogovarjamo na tak način, če imajo klubi svoje trenerje, ki trdo delajo,” v pogovoru za Sportklub razmišlja Kek.

In razkriva.

“Razmišljam o tem, da bi se celo umaknil iz nogometa za nekaj časa, čeprav se vsi, ki so okoli mene, temu nasmihajo in pravijo, da je to nemogoče. Sem pa skozi življenje in kariero ustvaril tudi tisti drugi del Matjaža … Nekateri tega ne razumejo, nekateri govorijo, da je to nemogoče. Jaz pa ne grem vsak večer spat in se zjutraj zbudim z nogometom. Moj krog prijateljev ima zelo malo stičnih točk z nogometom.”

Gradi tudi svoj svet brez žoge

V obširnem intervjuju z Dejanom Obrezom se je dolgoletni slovenski selektor dotaknil tudi zadev iz svojega zasebnega življenja, o katerih sicer v številnih javnih nastopih zelo redko govori. Med drugim se je razgovoril tudi o tem, kar počne izven nogometa.

“Vse, kar me izpopolnjuje kot človeka. Včasih na kolesu, včasih v hoji. Imel sem tudi resne zdravstvene težave in takrat so mi znova pomagali ti pravi prijatelji. Vmes v tem času drugega mandata je umrl tudi moj oče. In potem si skušaš zgraditi tudi ta svet brez žoge, čeprav sem se z njo rodil. Na trenutke si znam predstavljati, na trenutke pa tudi ne, kakšno bo življenje, če grem iz nogometa,” razmišlja Kek.

Model, ki je včasih neverjetno trd

Nekdanji slovenski selektor se je sicer v zadnjem obdobju večkrat obregnil ob to, da nekatere kritike njegovega dela v zadnjem obdobju niso bile izražene na primeren način. Je pa pošteno priznal, da ima tudi sam določene lastnosti, zaradi katerih z njim ni najbolj enostavno sodelovati.

“O teh silnih ponudbah … Ne, nimam agenta in ga niti ne iščem. Tudi tu sem zelo svoj, včasih celo preveč trmast. Če bom pa lahko kje pomagal, pa z veseljem. Morda celo z mladimi. Vedo pa vsi, da s Kekom ni lahko delati. Sem model, ki je včasih neverjetno trd. To je resnica, to vsi veste, ampak nočete povedati na glas. Pošteno pa je, da jaz to povem. Morda zato v glavi premlevam tiste stereotipe – oni te imajo za užaljenega, pa ko slišim, ta je ‘bunkeraš’. To je pravica ljudi. Saj tudi sam pravim – ta mesar je dober ali ta je malo manj dober. Ali pa ta novinar zna zaplavati v prenos in ga pričarati, drugi pa govori, kot da mu je to največja muka. Saj tudi jaz ocenjujem,” poudarja Kek.

Zmrznil, ko je sedel zraven legendarnega ‘Čira’

V pogovoru se je nekdanji selektor denimo dotaknil tudi prihodnosti trenerskega poklica, pri čemer je v svojem razmisleku izhajal iz svojih izkušenj.

“Starejši trenerji se moramo prilagoditi. Zato rad pogledam oči in reakcije recimo trenerja Alberta Riere. Pa sem imel nekoč prej možnost kontaktirati Arsena Wengerja, Vincenteja Del Bosqueja, pa recimo Čira Blaževića. Ko sem prvič prišel na Reko in sedel zraven Blaževića, mi je nekaj zmrznilo. To je pač svet našega nogometa, zato nočem, da se delimo, želim, da smo čim prej enotni. Z eno mislijo, ki vodi do uspeha in vodi do evforije,” dodaja Kek.