Če so nogometaše Kopra v minuli sezoni le minute ločile od izpada v drugo ligo, so v letošnji zasidrani povsem pri vrhu. Tudi na račun izvrstnih predstav Maksa Barišića, ki je po trinajstih prvenstvenih krogih že pri devetih golih in je ta čas najboljši strelec Prve Lige Telemach.

Koper ostaja na vrhu, Barišič kralj strelcev

Nogomet

17. Okt 2021 0

Nogomet

17. Okt 2021 0

Barišić in Begić izkoristila napako vratarja

Nogomet

3. Okt 2021 0

Nogomet

3. Okt 2021 0

Kaj imata skupnega zvezdnik Tottenhama Gareth Bale in najboljši strelec Kopra Maks Barišić? Poleg tega, da igrata na krilu, sta oba nogometno kariero začela kot branilca. Da ima Primorec nos za doseganje zadetkov, so trenerji ugotovili že zelo zgodaj, dobre predstave pa so danes nogometaša že pri 17 letih izstrelile v tujino.

Odšel je v sosednjo Italijo, a daleč na jug – na Sicilijo, kjer je bil kar osem let član Catanie. Vmes ga je klub posojal tudi v druge sredine, v sezoni 2013/14 celo v mladinsko moštvo slovitega Milana, ki ga je takrat treniral sloviti napadalec Filippo Inzaghi. Po dolgih letih igranja na Apeninskem polotoku se je lani vrnil v Koper in pri 25 letih vpisal svoj prvi nastop v slovenskem prvenstvu.

Priznava, da so bili zadnji meseci pred vrnitvijo domov zanj še posebej stresni, tudi zaradi pandemije koronavirusa, ki je Italijo tedaj močno prizadela. “Dva meseca sem bil zaprt, saj smo stanovanje lahko zapustili le v primeru obiska zdravnika, nakupa hrane ali odhoda v službo. Takrat sem že komaj čakal, da se vrnem v Slovenijo. Psihično je bilo zelo naporno, zato si moral občasno narediti tudi kakšno neumnost. A to že ni več za v javnost,“ v smehu pravi Barišić, ki v tej sezoni pod vodstvom trenerja Zorana Zeljkovića za Obalnega prvoligaša igra v življenjski formi.

Kako to, da je Maks Barišić na vrhu strelcev prve lige?

Zanimivo vprašanje. Zagotovo ima velik del zaslug za to moja ekipa. Igramo zares dobro, še posebej v protinapadih. Tudi jaz se počutim zelo v redu in sem v dobri formi, končno pa sem v celoti opravil tudi priprave. Vse našteto je posledica, da sem najboljši strelec.

Kakšen je občutek za nogometaša, ko je v vrhunski strelski formi?

Ko zabijaš in zmaguješ ni lepšega, kot igrati nogomet. Občutek je fenomenalen in ga je težko opisati z besedami. Upam le, da bom v tem slogu nadaljeval.

Zadetek Maksa Barišiča proti Domžalam

Veste, kako zadržati trenutno formo?

Ne smem se zadovoljiti s tem, kar sem napravil do sedaj. Prepričan sem, da lahko ekipi prispevam še več. Vsaka tekma je motivacija zase. To me žene dalje.

Ste si postavili cilj, koliko golov želite zabiti v sezoni?

Glede na lansko statistiko sem si že pred sezono zadal, da bi dosegel vsaj deset golov in še nekaj asistenc. Če bom v tem ritmu nadaljeval, upam, da bo številka še višja. Zdaj sem pri devetih zadetkih in očitno si bom moral že kmalu zastaviti nov cilj. Škoda, da že na zadnji tekmi proti Domžalam nisem dosegel hat-tricka.

Kaj se je spremenilo v primerjavi z lansko sezono, ko ste se med strelce vpisali le dvakrat?

Zdaj igram nekoliko bližje nasprotnikovemu golu in tudi kot ekipa prihajamo v dobre situacija za doseganje zadetkov. A tudi sam sem veliko treniral in si prizadeval k dvigu forme in izboljšanju strelov.

V čem ste našli oporo, ko vam s Koprom igra spomladi ni stekla?

Vedno skušam stremeti k nekim ciljem in ostati optimističen za prihodnost. To je bilo tisto, kar me je najbolj gnalo, čeprav je bilo v drugem delu sezono prisotnega veliko negativizma. Takrat je bilo res grozno. Rad zmagujem. Ne le v nogometu, ampak tudi izven njega, zato ob porazih trpim.

Ste tekmovalni?

Zelo in to v vsem, česar se lotim. A takšnih, kot sem jaz, je v našem moštvu še kar nekaj, zato mislim, da so tudi naše zmage logična posledica tega. Vsi mi sicer pravijo, da sem tudi zelo trmast, kar je verjetno povezano s tekmovalnostjo.

Ste na igrišču drugačna oseba kot izven njega?

Na igrišču sem pripravljen narediti vse za zmago, izven njega pa mislim, da sem bolj sproščen. Rad sem v družbi in se zabavam.

V letošnji sezoni ste se z desnega krila preselili na levega. Kako to?

Tudi zaradi prihoda Kaheema Parrisa, ki mu desna stran igrišča zares ustreza. V karieri sem že nekajkrat zaigral na levem krilu, a so me trenerji doslej raje videli na desnem. Morda je letos trener s to potezo iz mene izvlekel še nekoliko več. Tudi do strelov sedaj prihajam lažje, saj sem desničar. Morda mi je kar nekoliko žal, da se na tem položaju nisem preizkusil že prej. A sem prilagodljiv igralec in na zdajšnjem igralnem položaju se počutim dobro.

Nogometno pot ste sicer začeli kot branilec.

Sprva sem bil osrednji branilec, pri trinajstih so me nato preselili na položaj bočnega branilca, kasneje pa na krilo. A danes morajo v nogometu tako ali tako vsi znati braniti in napadati. Če je treba se bom v obrambo vrnil tudi stokrat, če to pomeni, da moja ekipa zmaga.

Zadetek Barišiča proti Celju

Kako to, da ste se za odhod v Italijo odločili že pri 17 letih?

V tistem trenutku sem čutil, da je to pravilna odločitev. Dobro sem se počutil in imel občutek, da lahko naredim nekaj več. Zgodba se je nato odvila v neko drugo smer, a mi za to ni žal, saj nikoli ne veš, kako bi se zgodba razpletla, če bi ostal v Sloveniji. Je bilo pa sploh na začetku prisotnega kar nekaj domotožja. Če bi lahko izbiral znova, ne vem ali bi se odločil enako.

Ste pričakovali, da boste v Italiji vztrajali toliko let?

Nisem. Vedno sem mislil, da bom okolje spremenil že prej. A na koncu se je vedno razpletlo tako, da sem ostal v Catanii.

Kakšna je italijanska šola nogometa?

Precej drugačna od naše. Ogromno delajo na prekinitvah, veliko več pa je poudarka na taktiki in postavitvi na igrišču. Tamkajšnjim trenerjem je to daleč najpomembneje, šele nato pridejo na vrsto ostale stvari. Zaradi tega sem na tem področju zelo napredoval.

Kako se spominjate sezone z mladinskim moštvom Milana?

Občutki so bili res fenomenalni, saj sem za Milan navijal že kot otrok. Uresničile so se mi sanje. V spominu so mi ostali predvsem treningi s prvo ekipo, na katerih sem videl, česa so sposobni zares vrhunski igralci. To je bilo lepo in zanimivo leto. Družbo v ekipi mi je delal tudi Žan Benedičič, s katerim sva bila cimra in sva še danes dobra prijatelja.

Vaš soigralec je bil tudi zdajšnji podkapetan Milana David Calabria.

Konkurenca je bila strašna, zaradi česar na koncu mnogim ne uspe zgraditi kariere. Spomnim se, da sem bil včasih celo bolj fasciniran nad fanti, ki jim ni uspelo, kot pa nad tistimi, ki so kasneje dosegli visoko raven.

Vsi zadetki Maksa Barišića v letošnji sezoni:

2. krog: Koper – Mura 3:2 (1 gol)

4. krog: Koper Domžale 4:2 (1 gol)

5. krog: Olimpija – Koper 1:3 (2 gola)

8. krog: Radomlje – Koper 1:4 (2 gola)

12. krog: Koper – Celje 2:2 (1 gol)

13. krog: Domžale – Koper 2:3 (2 gola)

Kako je, ko te trenira tako zveneče ime, kot je Fiippo Inzaghi?

Nanj imam iz Milana lepe spomine, saj sem bil z njim v dobrih odnosih. Tako kot jaz je zelo tekmovalen. Ob zaključkih treningov je velikokrat zaigral z nami in prav neverjetno je, kakšen nos za gol ima. Vsakič mu je uspelo zabiti in takrat se je veselil, kot da je gol dosegel na najpomembnejši tekmi.

Zakaj ste se odločili za vrnitev v Slovenijo?

Dobil sem občutek, da če ne odidem, bom za vedno obstal na isti ravni. Nisem začutil, da se stvari spreminjajo na bolje. Tudi psihično in za mojo motivacijo je bilo bolje, da sem spremenil okolje. Ko se mi je ponudila priložnost, da pridem v Koper, sem ugotovil, da je to moja najboljša opcija.

Ste začutili, da se vam v Catanii dogaja krivica?

Včasih zagotovo dobiš takšen občutek, vendar nerad krivim druge. Mislim, da bi v določenih trenutkih tudi jaz lahko naredil več, odreagiral drugače. Ko se zavedam, da ne delam dobro in odigram slabo, sem lahko do sebe tudi zelo samokritičen. Mislim, da bi moral vsak imeti nekaj tega v sebi. Če misliš, da si najboljši, potem ne moreš napredovati.