Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
V četrtek zvečer se bosta na Rujevici znova srečala velika tekmeca iz sezone 2024/25, Albert Riera in Victor Sanchez. Če kdo, prav slednji pozna recept, kako zaustaviti trenutno najbolj vročega stratega na prostorih nekdanje skupne države.
Španska stratega sta še v lanski sezoni na slovenskih tleh poskrbela za interno bitko znotraj vojne med Olimpijo in Celjem, ki smo ji bili priča na zelenicah. Izvor vse bolj zaostrene retorike je bil v prvi vrsti konkurenčnost na igrišču in hkrati precej različen pristop pri dojemanju nogometa. Njuni zgodbi pa sta močno prepleteni.
Victor Sanchez je v Olimpijo prišel eno leto po Albertu Rieri, ki je z zmaji osvojil dvojno krono, a nato po sporu z vodilnimi možmi Stožic odšel s porušenimi mostovi. Ko se je izkazalo, da je tudi šest let starejši od obeh Špancev prav tako spoštovanja vreden taktik, je ob Albertovi vrnitvi v Celje, ob čemer ne smemo pozabiti na njegovo obljubo, da bo v Sloveniji vodil le Olimpijo, nastal popoln recept za rivalstvo.
Prvič sta se srečala avgusta 2024. Rierova druga epizoda na celjski klopi se še zdaleč ni začela sanjsko. Takratni slovenski prvaki so pod njegovim vodstvom, potem ko je senzacionalno sredi poletja zamenjal Damirja Krznarja, po boleči zaušnici proti Slovanu iz Bratislave izpadli iz kvalifikacij za ligo prvakov. Ob tem so vpisali prvenstveni poraz proti Muri, v tretjem predkrogu kvalifikacij za evropsko ligo pa se proti irskemu predstavniku Shamrocku poslovili tudi od možnosti, da bi si že zagotovili evropsko jesen. V Ljubljani so Celjani prikazali boljši obraz, sicer so dvakrat zaostali, a obakrat našli odgovor in iztržili neodločen izid 2:2.
Le točka na tekmo
Ta točka nekako simbolizira Albertov izplen proti Sanchezu, ki se zdi, da je vedno znova našel način, kako zaustaviti precej bolj napadalno usmerjenega tekmeca. Med vsemi dosedanjimi trenerskimi tekmeci ima Riera najslabši izkupiček, če štejemo zgolj tiste, s katerimi se je pomeril več kot dvakrat, prav proti Sanchezu, s točko na dvoboj.
Novembra 2024 je Olimpija z nizkim blokom čakala na priložnost iz protinapadov in jo tudi dočakala, ko je za zmago v Celju z 1:0 zadel Raul Florucz. “Če želite takšen nogomet, če želite igrati pragmatično, tudi v redu. Kje je bila gradnja Olimpijine igre? Nisem pričakoval, da bodo igrali tako slabo. Če bi igrali še desetkrat, bi jih desetkrat premagali. Toda proti Bogu ne moreš nič, gre za srečo. To sem povedal tudi Victorju,” je takrat v svojem slogu po porazu razmišljal Riera. Sanchez ga je ukanil s taktiko, da so posest žoge prepustili nasprotniku.
V spomladanskem delu sezone sta se Španca pomerila še trikrat. Marca je dvoboj znova dobila Olimpija, tokrat z 2:0. Zadnji medsebojni dvoboj pa je bil razburljivih 3:3 v 32. krogu Prve lige Telemach, ko je bil boj za naslov praktično že odločen. Riera na štirih prvenstvenih dvobojih Sancheza ni ugnal.
Gol Florucza za končnih 3:3 v Celju:
Edina zmaga Celjanov je prišla v polfinalu pokala, ki so ga naposled tudi osvojili. Španca sta si tako razdelila domači lovoriki. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da sta spisala tudi zgodovino za slovenski klubski nogomet na evropskih zelenicah. Najprej s tem, ko sta se prvič kar dva kluba uvrstila v eno od tekmovanj pod okriljem Uefe, konferenčno ligo. Nato sta naredila še korak dlje in se oba uvrstila v izločilne boje. Precej pozneje so pot končali grofje, ki so izpadli šele v četrtfinalu, potem ko so pošteno namučili italijanskega velikana Fiorentino.
Oba kluboma prinesla uspeh
Uspeh na igrišču je v sezoni 2024/25 razmeroma izenačen. Olimpija je osvojila naslov, Celjani pokal in dosegli zgodovinsko četrtfinale evropskega tekmovanja. A medsebojni izkupiček je trenutno na Sanchezovi strani, ki je zabeležil eno zmago več.
Če je bilo po pokalnem spopadu ozračje zelo razgreto in se je s strani zmajev veliko govorilo o sojenju, ostrim puščicam Sancheza pa Riera ni ostal dolžan, sta se konec aprila, ob njunem zadnjem srečanju, po remiju s šestimi zadetki vendarle objela.
Dvoboj na Rujevici bo nadaljevanje njunih obračunov, ki ljubiteljev nogometa ne puščajo ravnodušnih. Za vnovično srečanje je sicer moral poskrbeti žreb konferenčne lige, potem ko se je Sanchezu ponovila podobna zgodba, ki je iz Stožic odpeljala že Riero, s čimer smo bili “oropani” izjemnega trenerskega rivalstva.
Momentum se sicer zdi rahlo na strani Rečanov. Neporaženi so že mesec dni, pred dobrima dvema tednoma so s kar 5:0 odpravili Hajduk, medtem ko celjske vrste vse bolj redčijo poškodbe. Predvsem Žana Karničnika in njegovo vsestranskost bo praktično nemogoče nadomestiti. Nasploh pa se zdi, da nogometaši iz knežjega mesta v zadnjem obdobju vozijo “na hlape”, naporna sezona namreč vse bolj kaže zobe.
Bolj točke sicer potrebujejo Rečani, ki so trenutno pri le petih in jim grozi, da ostanejo brez izločilnih bojev. Posebej ob zavedanju, da bodo v zadnjem krogu moči merili z močnim Šahtarjem. Celjani so medtem z devetimi točkami praktično že naprej, najverjetneje pa jim že ena zmaga na zadnjih dveh dvobojih prinaša celo uvrstitev med najboljših osem in s tem neposredno v osmino finala.
“Ne pripravljamo se z mislijo, da smo si že karkoli zagotovili. Ko začneš tako razmišljati, boš prej ali slej začel tudi izgubljati. Vsaka tekma se začne z 0:0, pri čemer našega načina igre ne spreminjamo, ne glede na to, ali povedemo z 1:0 ali izgubljamo z istim rezultatom,” pred četrtkovim večernim spopadom pravi trener grofov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje