Medtem ko najboljše nogometne reprezentance sveta te dni sedajo na letala proti Katarju, je slovensko včeraj popoldne poletelo na bistveno krajše potovanje. Varovance Matjaža Keka namreč danes v Cluju čaka pripravljalna tekma z Romunijo, (velike) oči nogometne javnosti pa že pogledujejo proti marcu 2023, ko se za slovenski nogomet začenjajo morda celo najpomembnejše kvalifikacije v naši nogometni zgodovini.

Kek: Analize pokazale, da lahko Slovenija igra še bolje

Nogomet

16. Nov 2022 0

Nogomet

16. Nov 2022 0

Dva Kekova novinca, eden iz Ljubljane, drugi iz Argentine

Nogomet

8. Nov 2022 1

Nogomet

8. Nov 2022 1

Let v Romunijo je bil kratek in miren. Zaznamovala ga je predvsem čestitka predsedniku Nogometne zveze Slovenije Radenku Mijatoviću, ki je v teh dneh praznoval rojstni dan. V zahvali je prvi mož slovenskega nogometa izrekel misel, za katero vsi, ki nam je pri srcu ta šport, iskreno upamo, da se uresniči: “Upam, da bomo čez leto dni nazdravljali ob novem velikem mejniku slovenskega nogometa.”

Leto 2023 bo z reprezentančnega vidika specifično, a nenehno spreminjajočih se okoliščin so športniki po famoznem letu 2020 in z njim sovpadajočem koronavirusu tako ali tako vajeni. V roku enega koledarskega leta bodo namreč odgirane celotne kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2024, ki ga bo gostila Nemčija. Tam se čez leto in pol obeta res pravi praznik nogometa z izvrstno infrastrukturo, s polnimi stadioni ter pristnim nogometnim vzdušjem, ki ga denimo letošnji Katar zelo verjetno ne bo ponudil.

To bo turnir, ki je za nogomet v Sloveniji izjemno pomemben. Oziroma bo, če se naša izbrana vrsta nanj uvrsti. V nasprotnem primeru bomo znova padli v nogometno anonimnost, ki smo se ji uspešno izognili z obstankom v drugem razredu Lige narodov. Selitev v tretji rang bi ob izjemno skromnem poletju slovenskih klubov resnično pomenila, da je Slovenija tretjerazredna nogometna država. Pa naj se to sliši še tako grdo.

Nemčija 2024 je že nekaj časa v glavah fantov, ki zastopajo slovenske nogometne barve v majici z državnim grbom. Pogled proti njej je od letošnje uspešne jeseni bistveno vedrejši in ostrejši, kot je bil še sredi junija in debaklu proti Srbiji (1:4) na kultni “Marakani”. Tudi slovenski selektor Matjaž Kek deluje bolj mirno, manj nejevoljno in vse bolj spominja na stratega, ki je z reprezentanco že dosegal pomembne mejnike našega nogometa.

Tudi njegov pogled je usmerjen proti Nemčiji. Tekmi z Romunijo v Cluju in Črno goro v Stožicah sta prvi stopnički proti Euru 2024. Kekov seznam za edini pripravljalni tekmi pred zelo pomembnim marčevskim ciklusom ni presenetljiv. Jedro reprezentance, ki se je izluščilo skozi Ligo narodov, ostaja bolj ali manj nespremenjeno. Ne glede na to, da se je klubski status nekaterih reprezentanov, denimo Gregorja Sikoška, Žana Karničnika, Mihe Mevlje, Mihe Zajca in tudi Benjamina Šeška nekoliko, če ne precej, poslabšal.

Po drugi strani ni nekaterih, ki so še kako opozorili nase v klubskem dresu. Tako manjka recimo Erik Janža, ki se z odlično formo na Poljskem ponuja kot alternativa na položaju levega bočnega branilca. Sta pa z izstopajočimi predstavami vabilo na novembrsko akcijo prejela Matevž Vidovšek in Andres Vombergar. Z njim v Romunijo odhaja tudi četica argentinskih navijačev, še bolj množično pa so nogometni fanatiki iz te dežele “napadli” družbena omrežja slovenske reprezentance.

“To je priložnost, da poizkusimo kaj novega. Lani v Katarju smo testirali sistem s petimi branilci, kar nam je potem v Ligi narodov, denimo na tekmi z Norveško, ko smo imeli igralca manj, prišlo še kako prav,” v razmisleku o tekmama z Romunijo in Črno goro izpostavlja Matjaž Kek. A na prvi novembrski tekmi proti Romuniji pretirane rotacije uveljavljenih imen v začetni enajsterici izbrane vrste bržkone ni pričakovati.

Pripravljalni tekmi, ki ju bo Slovenija odigrala v naslednjih treh dneh, pa sta v prvi vrsti priložnost, da se še okrepi pozitivna klima, ki je nogometno reprezentanco ovila po obstanku v Ligi narodov. To je, še posebej v družbi reprezentanc, kakršne so Srbija, Norveška in Švedska, zagotovo uspeh.

Zdaj čaka Kekove fante vsaj na papirju enostavnejša naloga, kot je bil obstanek v Ligi narodov. Gledano strogo skozi prizmo nogometnih ovir, ki čakajo reprezentanco Slovenije. Z izjemo v kvalifikacijah vselej superiorne Danske so Finska, Severna Irska, Kazahstan in San Marino vsekakor nasprotniki, ki jih naši fantje lahko prehitijo na kvalifikacijski lestvici in se uvrstijo na Euro 2024.

Kar je drugače in kar postavlja situacijo v zahtevnejši kontekst, je pritisk. Pritisk, da po štirinajstih letih Slovenija znova “kupi” vozovnico na veliko tekmovanje. In ta pritisk bo mogoče prenesti le s pravim karakterjem ozrioma kultom reprezentance, kot to tako zelo radi poimenujemo v nogometni javnosti.

Tokratni ciklus je torej zelo pomemben tudi z rezultatskega vidika. Bolj, kot se zdi na prvi pogled. Dve zmagi nosita pozitivno vzdušje okrog reprezentance proti marcu 2023, ko bomo dobili bolj konkretne odgovore o možnosti slovenske reprezentance, da znova zaigra na velikem tekmovanju. Upamo, da bodo ti odgovori še dodatno podžgali upanje nogometne Slovenije o uvrstitvi na evropsko prvenstvo. In vsi, tudi tisti, ki ga imajo pogosto v zobeh, verjetno predsedniku Radenku Mijatoviću želimo, da bi čez leto dni nasmejan nazdravljal ob svojem, kako simbolično, 60. rojstnem dnevu.