
Nogometaši Celja so na prvi tekmi četrtfinala konferenčne lige gostili italijansko Fiorentino in prikazali odlično predstavo, a nekoliko nesrečno izgubili z 1:2. Proti favoriziranemu nasprotniku so imeli celo več od igre, večjo posest žoge in tudi več strelov na gol.
Dvoboj proti sloviti vijolični zasedbi iz Firenc bi lahko NK Celje skoraj pospravil v vitrine. Teža obračuna se je namreč že pred prvim žvižgom sodnika zdela podobna osvojeni lovoriki. Le kdo bi se pred letošnjo sezono stavil, da bodo Celjani v enem od evropskih tekmovanj sprožili takšno evforijo, da bodo morali za tekmo izločilnega boja naknadno pridobiti uporabno dovoljenje za eno od tribun drugega največjega nogometnega stadiona v Sloveniji, ki je od vrnitve slovenske reprezentance v Ljubljano z redkimi izjemami samevala 15 let.
Grofje so evropsko sezono povlekli vse do aprila, z eksplozijo zanimanja pa odpihnili tako rekord klubskih tekem kot tudi tekem tega objekta. Tekme Celja si do četrtka, 10. aprila ni nikdar ogledalo več kot 7.000 navijačev. Tekme Slovenije pa so v mestu ob Savinji dosegle številko 10.000. Tribune so bile že kakšnih 15 minut pred začetkom povsem zapolnjene, vsega skupaj pa se je na stadionu Z’dežele zbralo 12.512 navijačev, od tega približno 1.500 italijanskih.
Tudi Fiorentino lahko napadeš
Iz slovenskega tabora so dan pred tekmo dejali, da lahko gredo v dvoboj z močno favorizirano Fiorentino sproščeno in brez bojazni. Ob kulisi, kakršne v Celju še ni bilo, tudi še dodatno opogumljeno. Velikega trenutka se aktualni slovenski prvaki niso ustrašili in tudi prvi zapretili že v uvodnih minutah. Predvsem je bil lačen igre Aljoša Matko, ki je v nedeljo proti Bravu prekinil dolg strelski post in zaigral s svežo energijo.
Varovanci španskega trenerja Alberta Riere, ki so se to sezono tudi z vsakim večkrat bogatejšim nasprotnikom merili zob za zob in ostali zvesti svoji napadalni ideji, so se tudi dvakratnih italijanskih prvakov lotili na enak način. Z agresivno in kombinatorno igro, namesto da bi se zadovoljili zgolj z branjenjem in protinapadi.
V prve pol ure so Fiorentino celo stisnili na obrambno polovico. Izjemen prizor, a velikana med vratnicama Davida De Geo prav zares vendarle niso ogrozili, temveč dvakrat stresli le zunanji del mreže. La Viola v dvoboj sicer ni šla na 100 odstotkih, nenazadnje je Raffaele Palladino svojega prvega strelca in tudi najdražjega člana moštva Moiseja Keana uvrstil na klop.
Drugače je bilo na drugi strani. Gostje so prvič zapretili šele v 26. minuti, a prvo pravo polpriložnost tudi izkoristili. Luca Ranieri je prodrl v kazenski prostor in s skoraj mrtvega kota z bližine našel pot med nogama Ricarda Silve, junaka Celja na zadnji ligaški preizkušnji.

Do polčasa smo spremljali igro med obema kazenskima prostoroma, brez nevarnih poizkusov, Celjane pa je lahko vendarle bodril dober odziv po prejetem zadetku, saj niso zapadli v krizo, temveč ostali povsem enakovreden tekmec Italijanom.
Enajstmetrovka za enajstmetrovko
Po odmoru so Slovenci znova kazali pogumen obraz in bili tako podjetnejši kot nevarnejši. Po strelu Tamarja Svetlina se je moral izkazati tudi izkušeni španski vratar, a ponovila se je zgodba iz prvega dela.
Prav v trenutkih, ko se je čutilo, da bi lahko Celje še bolj pritisnilo na gostujoča vrata, je v domačem kazenskem prostoru nespretno Rolanda Mandragoro pohodil Žan Karničnik, VAR pa je glavnega sodnika pozval na ogled. Felix Zwayer je pokazal na belo točko, prav Mandragora pa realiziral enajstmetrovko.
Tudi drugi gol Celjanov ni šokiral, prav nasprotno, krenili so v nov napad in bili prvič nagrajeni. Pred golom je italijanska obramba podrla Matka, Logan Delaurier-Chaubet pa mirno zadel za znižanje na 1:2.
Za lov na zaključek je Celjanom zmanjkalo moči in tudi možnosti na klopi. O tem, koliko Riera zaupa rezervistom, ki jih je imel tokrat na voljo, dovolj zgovorno priča podatek, da je prvič menjal šele v 83. minuti, ko je vstopil Nikita Josifov.
Zlato pravilo sicer pravi, da se ti bo “tista ena” priložnost vedno še ponudila. Grofom se je v 88. minuti, ko je po podaji iz kota z glavo sprožil Damjan Vukliševič, a je izjemno posredoval De Gea in tako Fiorentini pred povratnim dvobojem zagotovil prednost enega zadetka. Nato še drugič po strelu Edmilsona v sodnikovem dodatku.
Poraz Celjanov na za klub zgodovinski tekmi, a z zelenice so lahko ob razprodanem stadionu odkorakali dvignjenih glav in tudi ne brez možnosti pred povratnim dvobojem.
Druga tekma četrtfinala med Fiorentino in Celjem bo prihodnji četrtek ob 18.45, na stadionu Artemio Franchi, ki sprejme 47.282 gledalcev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje