Če je Albert Riera Olimpiji pred dobrim tednom dni prinesel prvi državni naslov po petih letih, ima zadnja pokalna lovorika zmajev precej krajšo brado. Pod ta uspeh se je namreč leta 2021 s svojimi varovanci podpisal Goran Stanković, nogometna usoda pa je hotela, da lahko Ljubljančan znova soustvarja pokalno slavje zmajev. A v letošnji sezoni predvsem tako, da ji na poti do naslova odstrani oviro po imenu NK Maribor.

Z vidika navijačev upamo, da je strokovni štab NK Maribor naredil svojo domačo nalogo in preveril, kakšni pogoji jih danes popoldan čakajo na stadionu v Slovenski Bistrici. Zelenica tega športnega objekta je namreč … no ja, drugoligaška. Za nameček pa vijolice čaka poln stadion navijačev, ki, čeprav verjetno marsikateri izmed njih pesti stiska tudi za Maribor, upajo na senzacijo svojega lokalnega kluba in daleč največji uspeh v njegovi zgodovini.

Tekmo med Ketty Emmi Bistrico in NK Maribor si boste lahko danes od 16.30 naprej v živo ogledali na Sportklubu.

Bo Olimpijo v lovu na Evropo okrepil občasni reprezentant?

Nogomet

24. Apr 2023 1

Nogomet

24. Apr 2023 1

V jesenskem delu je Ketty Emmi Bistrico vodil Franc Fridl, klub pa je bil močno povezan z NK Celje. Grofje so Bistričanom posodil skoraj za celotno enajsterico nogometašev, pozimi pa se je to sodelovanje precej ohladilo, ekipa se je spremenila, Franca Fridla pa je zamenjal Goran Stanković, nekdanji trener ljubljanske Olimpije, ki je jeseni v drugi ligi vodil Ilirijo. Zdaj ga skupaj z varovanci čaka tekma sezone.

“Načrt imamo, toda nima si smisla lagati – Maribor je favorit. Če pa se nam bodo ponudile priložnosti, potem jih moramo izkoristiti. Osnovni cilj je, da čim dlje ostanemo v igri za napredovanje,” na kratko napoveduje trener Bistrice.

V daljšem pogovoru z Goranom Stankovićem pa lahko preverite, kakšen je načrt Bistričanov, da jo čim bolj zagodejo Mariboru in ali bo naš sogovornik kot nekdanji trener Olimpije na tej tekmi še posebej motiviran. Nekoliko podrobneje boste spoznali tudi dosedanjo trenersko pot 43-letnika, ki ga je vodila tudi na Kitajsko, kaj lahko pa bi se zgodilo, da bi kot trener deloval tudi v Zambiji. Ali pa v Novi Gorici. Verjetno manj presenetljivo pa je to, da je tudi Stanković v zaključku svojega obdobja spoznal muhavost tedanjega predsednika Milana Mandarića.

G. Stanković smo v tednu, ko vas na klopi Bistrice v polfinalu pokala čaka obračun z Mariborom. Do te teme še prideva, najprej pa se preseliva nekaj tisoč kilometrov stran. V Zambijo. Decembra smo namreč lahko brali o tem, da ste kandidat za selektorja tamkajšnje reprezentance. Koliko je bilo resnice v tem?

Dobil sem klic prijatelja trenerja in vprašal me je, ali me zanima selektorsko mesto Zambije. Odobril sem, da na zvezo pošljejo moj življenjepis. Vzpostavili smo kontakt in obvestili so me, da sem prišel v izbor desetih kandidatov. Ko sem videl seznam konkurentov, sem vedel, da bo to težko uresničljiva zadeva. Bil sem namreč najmlajši kandidat in edini, ki nisem imel izkušenj z delom v afriških državah.

Selektorsko mesto Zambije je naposled pripadlo nekdanjemu trenerju londonskega Chelseaja Avramu Grantu.

Čeprav niste odšli v Zambijo, ste pozimi zamenjali okolje. Iz Ilirije, s katero ste prezimili visoko na lestvici 2. lige, ste se preselili v Bistrico, ki se je krčevito borila za obstanek. Kako gledate na to obdobje in zadnjo spremembo v vaši trenerski karieri?

V Ilirijo sem prišel z dobrimi nameni. Želeli smo stabilizirati ekipo in obstati v ligi. Že na začetku sezone je bilo nekaj težav, s pripravami smo začeli tri tedne kasneje kot ostali, še deset nadaljnjih dni smo imeli samo dvanajst igralcev. Sestavili smo solidno ekipo, tudi rezultati niso bili slabi. Ko gledam na opravljano delo imam mirno vest, a tisto, kar smo se dogovorili, ni bilo izpolnjeno.

Zdaj je za vami nekaj mesecev na klopi Bistrice, kjer se zdi, da ste svoje osnovno poslanstvo in cilj, to je obstanek v ligi, praktično že izpolnili. Kakšni so vtisi v novi sredini?

Trenerski poklic je zelo specifičen, nikoli ne veš, od kod bo prišel klic. Sestal sem se s predsednikom, ekipo sem do neke mere poznal, ker sem delal v drugi ligi, veliko je mladih fantov in s predsednikom sva hitro našla skupni jezik.

Trener mora delati, ves čas mora biti v pogonu. Čeprav sem delal v prvi ligi, sem zadovoljen v svoji novi službi. Vedno pravim, da trener trenira ekipo in ne lige.

Sobotna zmaga proti Nafti (1:0) bolj ali manj zagotavlja obstanek ekipe v ligi. Glede na to, da se bliža pokalni spektakel proti Mariboru, ki bo za NK Bistrica verjetno ena največjih tekem v zgodovini kluba, kako težko je bilo osredotočenost vaše mlade ekipe držati na tekmi z Nafto?

Nismo se obremenjevali s tem, kar nas čaka v pokalu. Osredotočeni smo na prvenstvo. Matematično še nismo obstali v ligi, smo pa po zadnji zmagi bližje cilju. Ne slepim se, da je bilo fantom enostavno izbiti iz glave to, kar nas čaka v pokalu. Ve se, kdo prihaja k nam. A v garderobi o tem nismo spregovorili niti besede.

Na zadnjih dveh prvenstvenih tekmah smo imeli veliko smole, zato smo morali se morali maksimalno zbrati in pripraviti na tekmo z Nafto. Prvenstvo smo želeli rešiti že prej in proti Nafti malce odpočiti nosilce igre, da bodo pripravljeni za pokal. Ampak ni se odvilo v tej smeri, smo pa dobili tekmo z Nafto in smo bližje našemu cilju.

Kdo so nosilci igre Bistrice?

Vratar štajerske ekipe je Jaka Dabanović, sin našega nekdanjega reprezentanta Mladena Dabanovića, ki pa je bil v zadnjem obdobju poškodovan. Strelec odločilnega zadetka na tekmi proti Nafti je bil Domen Zajšek, nekdanji mladinec Maribora, ki se je nato kalil v akademiji slovite Rome, poleti pa se vrnil v Slovenijo in podpisal za Domžale, ki so ga pozimi posodile v Bistrico.

Tudi napadalec Nino Kukovec je bil nekoč mladi up Maribora, nato pa se leta 2018 preselil k Fiorentini. Januarja 2021 se je pridružil Celju, a tudi tam ni dobil prave priložnosti, zato se je vrnil v Italijo, kjer je igral v nižjih ligah. Bistrici se je pridružil pozimi in na osmih tekmah dosegel tri zadetke. Član Bistrice je tudi Rok Maher, ki je zasedbi Gorana Stankovića posojen s strani Maribora.

Zdaj pa seveda o tem, kar vas čaka. Polfinalni pokalni obračun z Mariborom bo velik dogodek za klub, velik dogodek za celotno lokalno okolje … Na kakšen način jo lahko Bistrica zagode Mariboru? Verjetno na tekmo ne gledate samo kot na nagrado za opravljeno delo, ampak imate načrt, kako se zoperstaviti favoriziranemu tekmecu?

Načrt kot trener vedno moraš imeti, ampak časa za pripravo do te mere, da bi vpeljevali igro, ki ne bi ustrezala Mariboru, ne bo. Na voljo imamo pravzaprav en trening, sestavni del tega bo seveda tudi video analiza.

Načrt imamo, toda nima si smisla lagati – Maribor je favorit. Če pa se nam bodo ponudile priložnosti, potem jih moramo izkoristiti. Osnovni cilj je, da čim dlje ostanemo v igri za napredovanje.

Ste Ljubljančan, velik del kariere ste igrali in delovali v ljubljanskih klubih. Da ne govorimo o tem, da ste nekdanji trener Olimpije. Tu se samo po sebi postavlja vprašanje – boste imeli na tekmi z Mariborom zato poseben motiv?

Ne, če sem iskren, nimam posebnega motiva. Spoštujem vse klube v Sloveniji, trenutno delam v Bistrici in res nimam dodatnega motiva.

Vaša prihodnost je bila močno povezana z Olimpijo, tam ste delovali v različnih vlogah, tudi nekateri fantje, ki so zdaj pomembni akterji prve ekipe, so šli skozi vaše roke. Kako gledate na letošnjo sezono zmajev, v kateri so že potrdili državni naslov?

Podrobno spremljam prvo ligo in mislim, da je Olimpija zasluženo osvojila naslov. Res je, nekaj je fantov, s katerimi sem tudi sam sodeloval, denimo Sešlar, Ratnik, Elšnik. Ti fantje so perspektiva slovenskega nogometa. Moje mnenje pa je, da je Olimpija v tej sezoni igrala prvenstvo, v katerem je bila razred zase.

Albert Riera, kako gledate na njegovo delo na klopi zmajev?

Ko pride tujec v slovensko ligo, potrebuje določen čas, da se privadi na okolje. Če pogledamo Alberta Riero, je takoj vnesel določene spremembe in te spremembe lahko pozitivno vplivajo na našo stroko kot celoto. Dokazal je, da je morda v primerjavi s slovenskimi trenerji dominanten glede idej o sami igri in taktiki.

Vaš razhod z Olimpijo leta 2021 še danes ostaja malce zavit v tančico skrivnosti. Izgubili ste prvenstveno bitko z Mariborom, dobili pa pokalno tekmo in osvojili lovoriko z zmaji. Nato so po sezoni vaše poti razšle, kakšni so vaši spomini na tiste zadnje dni v Olimpiji?

Milanu Mandariću bom celo življenje hvaležen, ker mi je dal možnost, da sem trener Olimpije. V Olimpiji sem skupno preživel štiri leta, z mladinci smo osvojili naslov, s člani pokalno lovoriko, žal se nam je malo zalomilo v prvenstvu. Ekipo smo praktično sestavljali na novo, a smo uspeli zaostanek šestih točk obrniti na sedem točk prednosti. Priznam, da na koncu nismo izpolnili zastavljenega cilja. Kar pa se tiče mojega odhoda z mesta trenerja, naj ostane pri tem, da sem bil o tem obveščen kar preko elektronskega sporočila.

Sem pa ponosen na to, da sem v klub pripeljal kar nekaj fantov, ki so še danes v kadetski, mladinski oziroma članski ekipi in bomo v prihodnosti še veliko slišali o njih.

V prvi ligi ste najprej uspešno vodili Sežano, potem Olimpijo, letos delujete v drugi ligi. Kako vi ocenjujete razkorak med našima najboljšima članskima ligama?

Razlike so velike. Na in izven igrišča. Če sem iskren, si želim, da Sežana ostane v ligi. Na Sežano imam lepe spomine. Je pa dejstvo, da ima vsak drugoligaš v prvi sezoni vselej velike težave z obstankom v ligi. Tako tekmovalno kot organizacijsko.

To je pokazatelj, da je ta razkorak velik in da ni pomembno samo igrišče, ampak da morajo biti v klubu, če želiš ostati prvoligaš, urejene tudi ostale stvari.

Glede na to, da ste dolgo časa delovali v mlajših selekcijah in da zdaj delujete na članskem nivoju, ste dober sogovornik tudi ob prihajajoči novosti Nogometne zveze Slovenije, ko bodo morali klubi od naslednje sezone naprej še večjo skrb in poudarek namenjati mladim nogometašem. Kako vi vidite to spremembo, je to premik v pravo smer?

Mislim, da je. V Bistrici imamo eno najmlajših ekip v ligi in mi ne bomo imeli težav. Je pa vprašanje, kaj bo to pomenilo za trg mladih nogometašev, koliko več bo prehodov med klubi in recimo “prevzemanja” talentov drug drugemu.

Bodo pa tako naši fantje dobili pomembne minute, reprezentanti bodo igrali v prvi ligi. Vemo, da so bila v preteklosti obdobja, ko mladi igralci niso igrali v svojih klubih prve lige in so morali selektorji mlajših selekcij varovance iskati celo v drugi ligi. Zagotovo pa to pomeni, da bodo morali klubi še več rešitev iskati v svojem okolju.

Ste Ljubljančan, ki je vajen delovanja v drugačnih okoljih. Delali ste celo na Kitajskem, zdaj ste sredi Štajerske. O tem razmišljam zato, ker je v zadnjem obdobju ljubljansko okolje, v katerem je bil celotno dosedanjo kariero, vaš nekdanji varovanec, zdaj pa trenerski kolega Dejan Grabić. Kako ste pospremili njegovo selitev na klop Mure, kako se bo znašel v zelo nogometnem okolju, ki pa je hkrati tako zelo drugačno od tistega pri Bravu? 

Predvsem sem vesel, da je dobil to priložnost. Predolgo je bil pri Bravu, Mura je neka povsem druga dimenzija. Ko trener prevzame nov klub, je lahko to iz dveh razlogov. Ali zato, ker je prejšnji trener šel nekam na bolje, ali pa zato, ker je situacija slaba in jo mora reševati.

Ostajam optimist in verjamem, da bo naredil rezultat. Težko pričakujemo, da bo na hitro uspel obrniti krivuljo, čaka ga selekcija ekipe, ampak upam in mu privoščim, da bo uspel Muri že letos priboriti vstopnico v Evropo.

Preden zaključiva s pogledom v vašo prihodnost še vprašanje o tem, kako blizu ste bili marca klopi Gorice, ko je trenersko mesto zapustil Miran Srebrnić?

Pogovori so bili. V vodstvu kluba pa so na koncu izbrali Edyja Rejo, ki je seveda veliko ime. Je pa v določenem obdobju obstajala ta možnost, a težko govorim o tem, da smo bili blizu dogovora.

Vas je presenetilo, da je Edy Reja potem tako hitro zapustil klop Gorice?

Ja, presenetilo me je. Pričakoval sem, da bo Edy Reja zaključil sezono in nato začel graditi novo zgodbo. Vse te hitre trenerske menjave mečejo slabo luč na celotno stroko. Ekipa se mora zdaj spet privaditi na nov način dela …

Vsekakor Agronu Šalji želim veliko sreče v novi službi. Želel bi si, da obstaneta tako Gorica kot tudi Sežana, a realnost je pač takšna, da se bosta ti dve ekipi borili za obstanek.

V novem krogu iskanja trenerja pa vas niso več kontaktirali?

Ne, niso. In niti ne bi bilo korektno do mojega kluba. Z glavo sem v Bistrici, naš cilj še ni uresničen, čim prej si želimo tudi matematično zagotoviti obstanek v ligi.

Kaj pa načrti za prihodnost, verjetno si želite znova delati v prvi ligi?

Ne maram preveč razmišljati o tem, kaj in kdaj bo. Cilj je, da nekoč znova delam v prvi ligi. Ampak tu je ogromno dejavnikov, ne samo delo. Pomembno je tudi, kdo koga pozna, kdo komu morda dela kakšno uslugo … Kakorkoli, z Bistrico me pogodba veže še za naslednjo sezono. Verjamem pa, da bom v roku leta, dveh znova nekje ob prvoligaških zelenicah.