V zadnjih letih je nekoliko izginil iz slovenskega nogometnega radarja. Svojo kariero je namreč gradil daleč na severu Evrope, v deželi tisočerih jezer, kjer vsi ljubitelji nogometa poznajo njegovo ime. A zdaj je tudi Finsko pustil za sabo in se preselil v državo, ki je v teh dneh najpogosteje omenjena zaradi grozljive vojne.

Ukrajinske nogometne sanje, ujete v azilnem domu v Logatcu

Nogomet

11. Mar 2022 1

Nogomet

11. Mar 2022 1

Belorusija je bila v pomladi 2020 nogometna oaza miru. Verjetno se ljubitelji nogometa še spomnite, da smo tudi na naši televiziji edino prvenstvo, ki se je igralo ob razmahu pandemije koronavirusa, začeli zelo podrobno spremljati in pri Belorusih iskali upanje o vrnitvi v “novo normalnost”. Danes belorusko prvenstvo za nas niti približno ni več tako zanimivo, država pa v teh dneh medijske vrstice polni predvsem zaradi dejstva, da Rusiji pomaga pri invaziji na Ukrajino.

Na Finskem osvojil vse, kar se da osvojiti

A nogomet v Belorusiji teče dalje in priložnost dokazovanja v tej državi je zamikala Filipa Valenčiča, nekdanjega nogometaša Interblocka in Olimpije, ki je nov izziv našel v vrstah sedemkratnih beloruskih prvakov in januarja podpisal za Dinamo iz Minska.

“Na Finskem sem s HJK-jem iz Helsinkov trikrat osvojil državno prvenstvo. Dobil sem tudi precej individualnih nagrad, ki pa so manj pomembne, ker je nogomet vendarle kolektiven šport. Lani smo se uvrstili v Konferenčno ligo, v njej vknjižili tudi dve zmagi, tako da je bila sezona vsekakor uspešna. Glede na to, da sem na Finskem osvojil vse, kar se je dalo osvojiti, sem se odločil, da je čas za nov izziv. Na Finskem sem preživel štiri čudovita leta, a začutil sem, da je čas za nekaj novega.”

Na Finskem je Filip Valenčič igral za tri ekipe: Kemi Kings, Inter Turku in HJK iz Helsinkov. V letih 2017, 2018 in 2021 je bil s Helsinki državni prvak, v letih 2017 in 2019 pa najboljši posameznik finskega prvenstva. Skupno je v tamkajšnji prvi ligi odigral 114 tekem in dosegel 44 zadetkov.

V Belorusiji se o vojni ne govori

Izbira nogometne destinacije je zaradi razmer v svetu vsekakor nenavadna. Belorusija je zaradi tesnih povezav in pomoči Rusiji neposredno vpletena v ukrajinsko vojno in pri marsikomu bi selitev v to deželo sprožila nekaj pomislekov. Kako na vse skupaj gleda Filip Valenčič?

“FC Dinamo Minsk je v nogometnih krogih uveljavljeno ime. Vse se, za kakšen klub gre, zadeve so urejene in v resnici sem se ob njihovi ponudbi hitro odločil. V nekaj dneh smo uredili vse potrebno in odletel sem v Minsk. Kar se tiče dogajanja v Ukrajini, se v Belorusiji te stvari niti ne občutijo. Nihče ne govori o tej situaciji, v garderobi ni bilo o tem spregovorjene niti besede. V Minsku vse skupaj zelo mirno in življenje poteka popolnoma normalno,” vpogled v belorusko prestolnico ponuja novopečeni član Dinama.

O slovenskem nogometu v tem trenutku ne razmišlja

Filip Valenčič že od leta 2015 igra v tujini. V slovenskem nogometnem prostoru se je najprej dokazoval v majici Interblocka, dokončno pa uveljavil pri Olimpiji, za katero je igral med letoma 2011 in 2015. Skupno je v prvi ligi odigral 93 tekem in dosegel 13 zadetkov. Je bil skozi kariero na tujem, morda celo ob letošnjem razmišljanju o menjavi okolja, blizu povratka v domovino?

“Ne, pravzaprav ne. V resnici nisem niti razmišljal o vrnitvi, to me trenutno ne zanima. Iskal sem tujino in jo našel,” poudarja naš sogovornik.

Klubska kariera Filipa Valenčiča: Interblock, Olimpija, Monza (Italija), Notts County (Anglija), Kemi Kings (Finska), HJK Helsinki (Finska), Stabaek (Norveška), Inter Turku (Finska), HJK Helsinki (Finska), Dinamo Minsk (Belorusija).

Kot mlad nogometaš je bil Valenčič tudi član mlade slovenske reprezentance, v kateri je pod vodstvom Tomaža Kavčiča igral z Janom Oblakom, Renejem Krhinom, Kevinom Kamplom, Mihom Mevljo, skratka z nogometaši, ki so kasneje tudi v članski izbrani vrsti pustili velik pečat. Je bil kdaj tudi 30-letni Ljubljančan blizu temu, da zaigra za člansko reprezentanco?

“Po pravici povedano, odkar sem bil mladinski reprezentant in nato odšel v Italijo, nisem imel več nobenih pravih stikov s slovenskim nogometom. Zelo malo sem spremljal dogajanje, nikoli nisem bil v kakšnih kombinacijah za reprezentanco, vsaj kolikor jaz vem. Enostavno se osredotočam na klub in želim doseči čim boljši rezultat. Pred mano je velik izziv, Dinamo je lani končal na tretjem mestu prvenstvene lestvice, letos pa sem prepričan, da se bomo borili za naslov.”

Ni se slišal s Slovencem, ampak s Črnogorcem

V letu 2020, ko je bilo belorusko prvenstvo za nekaj mesecev najmočnejše aktivno nogometno prvenstvo na svetu, je za Dinamo iz Minska igral Miha Goropevšek. Se je s svojim rojakom Valenčič pogovarjal pred prihodom v Minsk?

“V Dinamu igra Črnogorec Dušan Bakić, s katerim sem se slišal in pozanimal o tem, v kakšno sredino, v kakšen klub prihajam. Informacije so bile pozitivne, zato sem se odločil za prihod. So mi pa po prihodu v klub povedali, da je tu v preteklosti igral Miha Goropevšek. Tu se ga še dobro spomnijo.”

Pri 30-letih je pred Valenčičem še nekaj nogometnih let. Novo nogometno poglavje je začel z igranjem v beloruskem pokalu, tudi prvenstvo pa se začenja zelo kmalu. Kakšni so njegovi cilji za prihodnost?

“Grem iz dneva v dan, iz tekme v tekmo. Dinamo Minsk bo igral tudi v Evropi in to je veliki oder, na katerem se lahko dokažeš. V eni tekmi ali dveh se lahko vse obrne. Treniram in želim biti iz dneva v dan boljši ter se dokazovati na tekmah. Razmišljam o tem, da dosežem čim več zadetkov in asistenc, to so moji cilji za prihodnost,” pogovor zaključuje nogometni legionar na delu v Belorusiji.