Netipično pragmatičen in ne povsem zadovoljen Albert Riera

Foto: Jure Banfi

Celjani so po prvi tekmi osmine finala konferenčne lige v prednosti, potem ko so z obrambno dovršeno igro povsem onesposobili švicarski Lugano (1:0). Španec na klopi Celja Albert Riera je bil sicer zadovoljen z izidom, a je imel občutek, da se jim je ponujalo še več.

V celjskem štabu so lahko po prvi od dveh tekem z Luganom zelo zadovoljni z novo evropsko predstavo. Netipično za Celje se lahko znova pogovarjamo o odlični obrambi. Kot je Albert Riera napovedal na novinarski konferenci pred tekmo, da bodo morali njegovi varovanci pritisk izvajati po celotnem igrišču, počivali pa šele z žogo, potem ko jo osvojijo, so njegov načrt izpeljali odlično, a ne popolno, če vprašate Španca.

Ena mojstrovina Francoza Logana Delaurier-Chaubeta je bila sicer dovolj, ko je z imenitno asistenco Tamarja Svetlina “zadel v glavo”, ta pa hladnokrvno žogo poslal ob daljšo vratnico, da so si grofje priigrali vodstvo, po katerem so Švicarje močno omejili, a ob tem tudi močno trpeli. Z izjemo nekaj minut pritiska okoli 35. minute, Lugano sicer nikoli ni prav zares zagospodaril na zelenici Stadiona Z’dežele. Za Riero netipičen, a glede na situacijo upravičeno pragmatičen pristop.

Uradna statistika je zaznala 15 poskusov Lugana in le pet Celja, ki pa so bili nevarnejši. Še dvakrat je bil blizu Svit Sešlar, ki je enkrat s slabo podajo zapravil veliko številčno premoč v protinapadu, drugič pa z razdalje pošteno ogrel dlani Amirja Saipija. S petimi obrambami se je na drugi strani izkazal Ricardo Silva, ki se zdi, da raste iz tekme v tekmo.

Glede na letošnje evropske predstave Celja, ki predvsem po umetniškem vtisu v zadnjem obdobju veljavo dobivajo tudi v obliki rezultatov, lahko slovenski prvaki v Thun, kjer tekme v konferenčni ligi gosti Lugano, potujejo previdno optimistični. Povratni dvoboj bo prihodnji četrtek v Thunu in ne v Luganu, katerega stadion ne izpolnjuje zahtev Uefe za to raven tekmovanja. Ekipa, ki se bo prebila naprej, se bo v četrtfinalu pomerila z boljšim iz dvoboja Fiorentina-Panatinaikos.

O čem je po tekmi govoril Albert Riera?

O eni najbolj zrelih predstav njegove ekipe, predvsem v obrambi:

Dobra je bila, ne vem pa, če najboljša. Je bila pa potrebna. Ne bi rekel, da smo se branili več, kot smo načrtovali. V to te prisili nasprotnik. Rekel sem nasprotnemu trenerju, da so ekipa, ki ti povzroča težave v organizaciji. Veliko menjajo položaje. Obožujem takšen pozicijski nogomet, a nam je bilo težko. S tem tudi težko prepoznaš, na koga moraš pritiskati. Po tekmi sem imel občutek, da bi lahko bilo tudi bolje, da bi lahko naredili več. V garderobi je bil občutek, da nismo povsem zadovoljni. Lugano ima na posoji igralce iz Juventusa in Interja, a rekel sem že, da smo ustvarili pošast. Da smo ustvarili nekaj, ko nismo hitro zadovoljni in želimo še več. Do tega kroga so vodili v švicarski ligi. Imajo petkrat večji proračun. Dobro smo se borili in opravili dober posel. Pokazali smo, da se Celje zna tudi braniti.

O tem, ali lahko Švicarji na povratni tekmi pripravijo kakšno taktično presenečenje:

Zdaj se poznamo bolje, zagotovo bodo poskušali, a tudi mi bomo kaj spremenili. Za mano je 150 tekem v vlogi trenerja, mislim, da nisem na dveh tekmah dajal enakih navodil. Zapiski so vedno novi. Imamo prednost, oni bodo morali tvegati več.

O tem, da je bil ob polčasu zelo jezen:

Veste, da živim tekmo. Predvsem sem bil zaradi igre z žogo. Govorili smo o tem, da ustvarimo evropsko atmosfero, a nasprotnika lahko uničiš le z žogo. Ne z usti ne z govorjenjem. Ko sem prišel po tekmi do Tamarja Svetlina, mi je dejal: ‘Trener, ne reci ničesar, vem, kaj boš rekel.’ Kot pravim, s ferrarijem si hitrejši kot s fiatom, a pri takšni hitrosti boš imel tudi nesrečo. Potrebovali smo dodatno podajo, večjo mirnost. Vseeno kapo dol igralcem, ko si utrujen in pod pritiskom, ni preprosto. Zaslužijo si pohvalo, četudi imamo občutek, da bi lahko pokazali še več. Nismo Barcelona ali Real Madrid, moramo se zavedati, kdo smo, nismo popolni, napake se dogajajo.

O dobri mentaliteti ekipe in pragmatičnosti:

Zavedamo se tega. Vemo, da moramo biti pametni. Denimo rumeni karton Klemna Nemaniča, ki ne bo mogel igrati na drugi tekmi. Ni bilo treba tako divjati, a to imajo v svojem DNK. Težko jih je brzdati. Res je, da je 1:0 bolje kot 1:1, zato se moramo včasih ozirati na izid. Res je, da želimo več, a morali smo biti ob tem inteligentni.

O vzdušju na stadionu:

Ni bilo rekorda, kajne? Tudi od njih si želim več. Kot od igralcev, medtem ko oni želijo več od mene. Vem, da je med tednom in pozno, a želimo si še več. Upajmo, da bo še ena priložnost. Enajst tekem smo doma brez poraza, tukaj znamo igrati le dobro.