Davor Škerjanc je eden glavnih obrazov uspešne sežanske nogometne zgodbe. Čeprav je v letih, ko bi lahko še igral nogomet, pri Taboru že pet let vztraja v drugačni vlogi. Kot športni direktor namesto za gole in asistence nekdanji strelec s slovenskih prvoligaških zelenic skrbi za podpise pogodb in kadrovanje. "V tej vlogi se počutim odlično," je v intervjuju za SportKlub povedal 35-letni Primorec.

Nekdanji hitronogi primorski napadalec, ki ga pomnimo predvsem iz Olimpije in ajdovskega Primorja, je v prvi slovenski ligi zbral 233 nastopov in dosegel 27 golov.

Prvoligaški nogomet je nazadnje v sezoni 2012/13 igral v Stožicah, se potem za tri leta preselil v tujino, kjer se je preizkusil v Grčiji (Serres in Gazoros), Italiji (Triestina) in Srbiji (Voždovac), leta 2016 pa se vrnil v Slovenijo in pristal v Sežani.

Tabor je takrat, z njim v ekipi, igral v tretji ligi in se ekspresno uvrstil v drugo ligo. Takrat je Davor Škerjanc že opravljal dvojno funkcijo, po selitvi med prvoligaše s sezono 2019/20 pa nogometne čevlje postavil v kot in se posvetil zgolj delu športnega direktorja.

V tej vlogi ima, čeprav je star komaj 35 let, že veliko izkušenj in, po nekaj letih lahko to že trdimo, tudi znanja. Čeprav so Tabor, ki je na svojo drugo prvoligaško sezono čakal skoraj dve desetletji, vsi odpisali, Sežančani zdaj odštevajo tedne do svoje tretje prvoligaške sezone v nizu. V zadnjih dveh letih so postali stabilen prvoligaš.

V sezoni 2019/20 so pristali na sedmem mestu, v sezoni 2020/21 pa še mesto višje, bili so šesti. Na Kozini, kjer se nogometaši Tabora pripravljajo na novo sezono, si je za SportKlub nekaj minut vzel tudi eden glavnih akterjev sežanske nogometne zgodbe.

V prejšnji sezoni ste prišli do najvišje prvenstvene uvrstitve v klubski zgodovini. Kako ste z njo zadovoljni?
Zelo smo zadovoljni. Naredili smo nov korak naprej na naši poti. Glede na vse okoliščine in dogajanje v prejšnji sezoni, zgodila se je korona, med sezono pa smo izgubili kar dva trenerja, ki sta se uveljavila pri nas, moramo biti zadovoljni. Ni nam bilo lahko, a smo na koncu pristali navišje v zgodovini kluba. Moramo biti zadovoljni.

Zanimivo, tako kot lani ste jo v zaključku prvenstva zagodli Olimpiji, ki se je borila za naslov. Sta bili to – glede na to, da ste štiri leta igrali v Ljubljani – za vas kisli zmagi?
Sladko-kisli, lahko rečem. Olimpija je moj bivši klub, pri katerem sem preživel najlepše dni moje nogometne poti. Olimpiji vedno želim uspeh, a seveda si zdaj najprej želim tega, da bi bili uspešni mi. Gledamo le nase, si pa seveda ne želim, da bi Olimpija izgubljala. Žal je naneslo tako, da sta naši zmagi pomenili neuspeh Olimpije, ki je potem ostala brez prvenstvenega naslova.

Predvsem lanska zmaga je pri meni pustila nekaj grenkega priokusa, saj tista tekma nam ni pomenila nič, obstanek smo si namreč že zagotovili, medtem ko je Olimpiji pomenila vse. Letos smo se tudi mi borili za obstanek, lani pa je bilo drugače, ampak tako pač je. Ne morem igralcem naročiti, naj igrajo z rezervo. Ko igraš v Stožicah, daš od sebe vedno vse.

Veseli me, da so se fantje tako lani, ko ni bilo pritiska, kot letos, ko je bil pritisk velik, izkazali in pokazali, da so iz pravega testa. Za nami je zelo uspešna sezona, s katero smo kronali projekt, ki smo ga začeli pisati leta 2016.

Kako to, da ste postali športni direktor? Je bila to vloga, s katero ste se spogledovali že prej in kako se v njej počutite?
Kot nogometaš sem v zadnjih letih kariere, nekje šest, sedem let nazaj, na nekatere stvari že začel gledati drugače, kot sem nanje gledal prej. Nisem se videl več zgolj v vlogi nogometaša, ampak sem na stvari začel gledati drugače. Čutil sem, da lahko soigralcem ponudim več. Tako na igrišču kot v klubu nasploh.

Morda predvsem zaradi tega, ker sem imel kot nogometaš izkušnje, ki niso bile najboljše. Odnosi v športu pogosto niso takšni, kot bi lahko bili. Odnosi so v klubih predvsem enosmerni. V smeri diktature. Ni človeškega odnosa do igralcev.

Tudi zaradi tega v Sežani delamo na tem, da vsi v klubu gojimo človeške odnose. Z vsemi imamo prijateljski odnos. Mnogi nas opozarjajo, da je to dvorezen meč, saj si lahko igralci dovolijo, da gredo predaleč, a mi na to gledamo pozitivno. Igralci ob tem čutijo, da so cenjeni in jih spoštujemo, kar nam potem na igrišču vračajo. Glede na rezultate v zadnjih letih, lahko ugotovimo, da hodimo po pravi poti.

Pogosto se zgodi, da komu pogledamo čez prste za nekatere prekrške, zaradi katerih bi bili nogometaši v kakšnem drugem klubu morda celo ob pogodbo, a če ob sebi zbereš prave ljudi, ki to znajo ceniti, potem ti na drugi strani vrnejo, kolikor se le da. Mislim, da smo izbrali pravo pot.

Kako je s poletnim kadrovanjem pri Taboru?
Za zdaj so odšli trije nogometaši. Mathiasu Pogbaju je potekla pogodba, v Makedonijo je odšel Antonio Azinović, v drugo ligo se k Nafti seli Marsel Stare, že v zaključku prejšnje sezone je odšel Christos Rovas.

Pričakujemo še nekaj odhodov. Po izteku pogodbe z nami še trenira Leon Sever, ki pa si želi v tujino, kar mu želimo omogočiti. Tudi preostalim fantom, ki so klubu dali veliko in si želijo narediti korak naprej, ne bomo delali težav. To so si z odnosom do Tabora zaslužili.

Čaka nas kar nekaj sprememb, rotacij bo zagotovo več, kot smo vajeni, tako da nas čaka več dela s sestavo ekipe, ampak verjamem, da bomo kos nalogam, ki so pred nami.

Prihodov za zdaj še ni bilo, trenira pa z nami nekaj fantov iz mlajših selekcij, nekaj je tudi nogometašev iz slovenskega bazena, ki so na preizkušnji. Prihode bomo potrjevali v naslednjih 14 dneh. Prestopni rok se uradno začne šele 1. julija, tako da imamo še dovolj časa. Ne bomo hiteli, želimo pa sestaviti mlado, poletno ekipo.

Izolski Pep Guardiola: pomočnik, prevajalec in končno trener

Nogomet

15. Jul 2021

Nogomet

15. Jul 2021

S trenerjem Igorjem Božičem ste zadovoljni?
Zelo, tako z njim kot s celotnim trenerskim štabom. Prišli smo do rezultatov, še bolj pomembno pa je morda to, da smo z njim dobili trenerja, ki pripada klubu. Tukaj je igral, tukaj je začel tudi svojo trenersko pot. S klubom je povezan dlje čase. Verjamem, da bo, če tako kot v preteklosti potrka na vrata kdo od močnejših klubov, lažje ostal tukaj in v Sežani nadaljeval s pisanjem tukajšnje zgodbe.

V prejšnji sezoni se je na klopi Tabora izkazal Mauro Camoranesi, ki ga je vzel Maribor. Potem je podobno sledilo z Goranom Stankovićem, ki je odšel v Olimpijo, še pred tem so Domžale ”ukradle” Andreja Razdrha. Kako težko je, ko se zgodi kaj takega, kar se je vam že večkrat?
Seveda ni lahko. Predvsem je težko prepričati fante, da morajo slediti novemu človeku, saj ne gre za spremembo, ki bi prišla zaradi slabih rezultatov, ob katerih nogometaši izgubijo zaupanje v svoje vodje, ampak so odhajali na vrhuncu.
Takšne spremembe na ekipi pustijo velike posledice, predvsem v psihološkem smislu. Težko je, ampak nam za zdaj uspeva. Tudi to je znak, da imamo zrele, odrasle nogometaše, ki so psihološko zelo močni. Seveda pa smo očitno tudi mi v klubu vlekli prave poteze, ko smo iskali nove trenerje.

Kako zahtevna je zgodba, ki jo pišete v Sežani, s finančnega vidika?
Za prvo ligo moraš imeti proračun v višini vsaj slabega milijona evrov, če želiš obstati, kar pa ni enostavno. Sploh ne zdaj, ko ima veliko klubov težave s financami. Zaloge kopnijo.

Nekateri imajo srečo oziroma znanje, da so se uvrstili v Evropo in dobili nekaj denarja. Drugi imajo nekaj več zaloge. Tiste, ki nimamo ne enega ne drugega, pa čaka trd boj. Prepuščeni smo na milost in nemilost podpore lokalnega okolja, seveda pa tudi zmožnostim ustvarjanja lastnega kapitala.

Ni enostavno, a imamo mi hvala bogu srečo, da nam ob strani stoji glavni pokrovitelj CherryBox24, s katerim lahko pokrijemo proračun. Iz dneva v dan se borimo za vsak evro, je pa pomembno, da smo si ustvarili ugled stabilnega prvoligaša.

Prvo leto nas nihče ni jemal resno. Vsi so mislili, da bomo takoj izpadli iz prve lige. V drugi sezoni se je nogomet zaradi korone ustavil, zdaj pa je pred nami tretja sezona, v kateri opažamo, da so nas podjetja prepoznala kot zaupanja vredno zgodbo. Tudi s tega naslova ustvarjamo vse več denarja.

Po drugi strani se čuti, da korona popušča. Stvari se počasi vračajo v normalo, kar olajša iskanje sponzorjev. Imam občutek, da gredo zadeve na bolje. Verjamem, da nam bo v prihodnje lažje.

Če bi se uvrstili v Evropo, bi bilo še veliko lažje. Ciljate tudi na to?
Absolutno. Če ne bi imeli vedno višjih ciljev, potem bolje, da sploh ne bi igrali nogometa. Želimo si, da bi nekoč igrali tudi v Evropi. Kdaj in koliko je to realno, težko povem. Bomo videli. Več dejavnikov je, ki vplivajo na to. Želimo pa nadaljevati trend izboljšanja rezultatov in iti vse višje. Naslednjo sezono je cilj peto mesto. Temu primerno bomo skušali sestaviti ustrezen kader in pripraviti ekipo, ki bo lahko zasledovala takšne cilje.