Skok nazaj: Pravljice slovenske nogometne reprezentance

Nogomet ostalo 1. Apr 202016:44 > 19:12
Getty Images

Prelet najbolj legendarnih tekem slovenske nogometne reprezentance. Izbrana vrsta je spisala že kar nekaj čarobnih pravljic.

Avtor: Tim Obrez

Italija je poleti leta 1994 igrala v finalu svetovnega prvenstva in na stadionu Rose Bowl v kalifornijski Pasadeni šele po streljanju 11-metrovk klonila proti Brazilcem, ki so tako osvojili ameriški mundial. Prav svetovni podprvaki azzuri so bili tekmeci  slovenske reprezentance, ko je ta na stadionu Ljudski vrt  igrala svojo prvo kvalifkacijsko tekmo v zgodovini. Šlo je za kvalifikacije za EURO 96, Italijani pa so v Maribor pripotovali kot veliki favoriti. Mnogi so pričakovali pravo katastrofo Slovencev, namesto tega pa se je tekma senzacionalno končala z remijem 1:1. Slovenija je z golom Saša Udovića celo povedla, toda kmalu je izenačil Costacurta. Dvoboj bi Slovenija morala celo dobiti, toda nemški sodnik Heynemann ni pokazal na sredino igrišča po zadetku Darka Milaniča, čeprav se je žoga po odboju od prečke odbila vsaj pol metra za golovo črto italijanskega vratarja.

2. aprila 1997 je slovenska reprezentanca v okviru kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo 98 gostovala na Hrvaškem na stadionu Poljud v Splitu. Naši fantje v teh kvalifikacijah še zdaleč niso blesteli, osvojili so zgolj eno točko, a prav remi s Hrvati v dalmatinski prestolnici je na nek način napovedal preobrat že v naslednjem ciklu. Tekma na Poljudu se je končala z rezultatom 3:3. Za ognjene sta zadela legendarna Robert Prosinečki in Zvonimir Boban. Slednji je v polno meril dvakrat. V taboru Slovenije se je s hat-trickom proslavil Primož Gliha.

Slovenija je v kvalifikacijah za uvrstitev na EURO 2000 v Belgiji in na Nizozemskem nenadoma zablestela. Vrstile so se zmage, obramba je bila trdna kot kitajski zid, v napadu je vedno znova zablestel Zlatko Zahovič. Nagrada je prišla v obliki 2. mesta v skupini in uvrstitve v dodatne kvalifikacije. Tekmica pa izjemno močna Ukrajina, s takrat enim izmed najboljših napadalnih duetov na svetu: Shevchenko – Rebrov. Prvi obračun je bil na sporedu 13. novembra 1999 na legendarnem ljubljanskem stadionu za Bežigradom. Katančeva četa je z zmago 2:1 poskrbela za delirij in veliko upanje pred povratno tekmo v Kijevu. Za Ukrajino je zadel Shevchenko, za Slovenijo pa sta zadela Zahović in Ačimović. Slednji je zadel s sredine igrišča. Komentator na Eurosportu je ob njegovem zadetku vzkliknil: “Ooooooh, David Beckham, where are you now?”

Štiri dni po tekmi v Ljubljani je bil na stadionu Olimpiskiy na sporedu povratni obračun. Najprej nedosojena enajstmetrovka za Slovenijo, nato podarjen kazenski strel Ukrajincem, ki ga je izkoristil Rebrov. Kazalo je, da z zgodovinsko uvrstitvijo na EURO ne bo nič. A naši fantje niso popuščali in v močnem sneženju  ter temperaturami pod lediščem iskali pot do nasprotnikovih vrat. V 78. minuti je naša srca ogrel Miran Pavlin. Kranjčan je zadel za končnih 1:1 in uvrstitev na evropsko prvenstvo. Izbrana vrsta je poskrbela za euforične scene, ulice slovenskih mest  so takoj po koncu tekme preplavili navijači,  oviti v našo trobojnico in objokani od solz. Zlato generacijo je ob vrnitvi v domovino na brniškem letališču sredi noči pričakalo več tisoč navijačev.

13. junija je slovensko reprezentanco v belgijskem Charleroiju čakal 1. nastop na velikem tekmovanju – evropskem prvenstvu. Nasproti je stala Jugoslavija, epski obračun se je končal z rezultatom 3:3. Čeprav bi se v slovenskem taboru pred obračunom brez pomisleka podpisali pod remi, je po koncu tekme ostal grenak priokus. Slovenija je namreč 60 minut igrala izvrstno, to je bila najboljša ura slovenskega nogometa. Dva gola Zahovića in zadetek Pavlina, na semaforju je pisalo 3:0 za Slovenijo. Za nameček je bil pri tem rezultatu pri  tekmecih izključen legendarni Siniša Mihajlović, ki je izgubil živce. Žal je Slovenija popustila in nasprotniku dovolila do izenačenja, kar je bilo kasneje usodno za to, da se naša reprezentanca iz skupine ni prebila v izločilne boje.

Tudi naslednji kvalifikacijski cikel za uvrstitev na svetovno prvenstvo na Japonskem in v Južni Koreji je Slovenija oddigrala odlično. Znova je končala kot druga v skupini, se uvrstila v dodatne kvalifikacije, kjer je bila tokrat nasprotnica Romunija. Prva tekma je bila znova za Bežigradom, tako kot dve leti prej so Slovenci tudi tokrat slavili z 2:1. Zadela sta Ačimović in Osterc. 4 dni kasneje, 14. novembra je v Bukarešti sledil povratni obračun. Naši fantje so igrali srčno in bili nagrajeni. V 55. minuti je gol dosegel Mladen Rudonja. Svojega prvega, zadnjega, edinega v dresu z državnim grbom, a enega najpomembnejših v zgodovini slovenskega nogometa. Romuni so v 65. minuti sicer izenačili, več pa jim ni uspelo. Slovenija se je prvič uvrstila na mundial! Brniški sprejem sredi noči je bil ponovno veličasten.

19. novembra 2003 je na povratni tekmi dodatnih kvalifikacij za uvrstitev na EURO 2004 v Ljubljani gostovala Hrvaška. Prva tekma se je v Zagrebu na stadionu Maksimir  končala z izidom 1:1. Za Slovenijo je zadel Ermin Šiljak, za Hrvaško pa Dado Pršo. Slovencem bi za preboj na EURO zadostoval že remi brez golov. Dolgo je bilo 0:0, Slovencem se je smejalo, kajti v 59. minuti je bil izključen Igor Tudor, a zdi se, da je bila igra z igralcem več za zlato generacijo prej kazen kot nagrada. Zgodilo se je podobno kot na tekmi z Jugoslavijo. Dado Pršo je dosegel zadetek in Slovenijo pustil pred vrati raja. Na portugalsko so odpotovali naši južni sosedi.

NOVA GENERACIJA, NOVA SENZACIJA.
Slovenija se je prebila do dodatnih kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo 2010. Možne tekmice Slovenije pred žrebom dodatnih kvalifikacij so bile Francija, Portugalska, Rusija in Grčija. “Vse, samo Rusije ne,” so bile besede našega selektorja Matjaža Keka pred žrebom, a njegova želja se ni uresničila. Slovenija se je pomerila proti veliki Rusiji. “Nobenega presenečenja ne bo, Slovenija gre na svetovno prvenstvo!” Je dejal Zlatko Zahović pred začetkom dvoboja. Na prvi tekmi v Moskvi so naši fantje trpeli, izgubljali z 2:0 in Rusi so imeli, roko na srce, cel kup priložnosti, da bi dokončno zapečatili našo usodo. A so grešili, kar je v sodnikovem podaljšku kaznoval Nejc Pečnik in nenadoma je bilo le 2:1 za Ruse in Kekova selekcija je začutila izjemno priložnost. Povratna tekma je bila na sporedu 18. novembra 2009 pred nabito polnimi tribunami Ljudskega vrta. Vsak Zlatko ima svojega zlatka. Po izjemni podaji Birse je zlati gol dosegel Zlatko Dedić. 1:0 je bilo dovolj, Rusi so planili v jok, slavje na sončni strani Alp se je začelo. “Slovenija ima večje srce kot cela Rusija,” so vzklikali navijači v Mariboru. Ruski navijači so celo želeli, da bi se tekma ponovila, saj naj bi na zalenico Ljudskega vrta priletel vžigalnik, a s svojo prošnjo so se osmešili. Slovenci so se začeli pripravljati za pot na jug Črne celine.

13. junija 2010 je Slovenija prišla do prve zmage na velikih tekmovanjih. V svojem uvodnem nastopu na južnoafriškem mundialu je Kekova četa na stadionu Peter Mokaba v Polokwaneju z 1:0 premagala Alžirijo. Strelec zgodovinskega gola je bil kapetan Robert Koren. 18. junija je bila nasprotnica Slovenije na kultnem Ellis Parku v Johannesburgu reprezentanca ZDA. V primeru zmage bi si Slovenija kot prva med vsemi udeleženkami tega mundiala tudi matematično že zagotovila napredovanje v izločilne boje. Kazalo je sijajno. Prvi zadetek je v 13. minuti, po izjemnem strelu, dosegel Valter Birsa. Še pred koncem prvega polčasa je moral Tim Howard še drugič po žogo v svojo mrežo. Po podaji Novakovića je zadel Zlatan Ljubijankić. Na začetku 2. polčasa je vodstvo Slovenije znižal Donovan. V 82. minuti je izenačil Bradley. Američani so še enkrat premagali Samirja Handanovića, a je zadetek raveljavil glavni sodnik Senegalec Koman Coulibaly. Tekma se je končala z remijem. Na svoji tretji tekmi prvenstva je Slovenija po golu Defoeja nesrečno izgubila z Anglijo, se bolj nersečen pa je bil za naše fante razplet tekme med Alžirijo in ZDA. Če bi se ta tekma končala z remijem, bi ob Angliji napredovala Slovenija. Dobro je kazalo, potem pa so Američani zadeli v 5. minuti sodnikovega podaljška. Bilo je boleče, toda treba je priznati, da je Slovenija spisala eno izmed najlepših športnih pravljic. Varovanci Matjaža Keka so Afriko zapustili z dvignjenimi glavami.

Slovenska nogometna reprezentanca je iskrico nazadnje zaiskrila lanskega septembra. 6.9. 2019 je Slovenija v Ljubljani premagala Poljsko z 2:0. Zadela sta Šporar in Struna. Tri dni kasneje je varovance Keka čakala nova preizkušnja – v Stožice so pripotovali nogometaši Izraela. Naši fantje so povedli v 43. minuti prek Verbića, nato pa je sledil preobrat Izraela. A Slovenija se je pobrala in zrežirala še en popolni preobrat na tekmi. Izenačil je Bezjak, zmago pa je v 90. minuti priskrbel Benjamin Verbić s svojim drugim zadetkom na tekmi. Spet smo bili euforični, v naših telesih je bila raven serotonina ponovno zelo visoka. Dišalo je po evropskem prvenstvu, a žal je sledila slabša serija rezultatov. Slovenija je izgubila 3 od zadnjih 4-ih kvalifikacijskih tekem.

Slovenija se na EURO ni uvrstila, toda videlo se je, da imajo naši fantje ogromno kvalitete. Verjamem, da cela Slovenija sanja, da bomo kmalu pisali o novi pravljici.

Najbolj brano - Nogomet ostalo