Vsi že poznajo zgodbo o Liverpoolu in famoznih "treh desetletjih suše", a redsi še zdaleč niso edini evropski velikan, ki več kot desetletje čaka na lovoriko v državnem prvenstvu.

Grasshopper Zurich
Švicarski velikan je trenutno na najnižji točki od svojega nastanka. Popularne “kobilice” vse do lanskega leta nikoli niso izpadle iz prve lige, toda najtrofejnejšemu klubu iz deželel sira in čokolade se je zgodilo tudi nepredstavljivo. Grasshopper je bil državni prvak 27-krat, toda zadnjič v sezoni 2002/03. Največji krivec za to je Basel, ki je od takrat osvojil večji del naslovov, v zadnjih sezonah pa je dominacijo prevzel Young Boys.

Klub iz Zuricha je v preteklosti že imel nekaj sušnih obdobji brez naslova, kot med letoma 1956 in 1971, vendar nikoli ni padel tako nizko. Ne samo, da jih že dalj časa ni v vrhu švicarskega nogometa, sedaj so popolnoma “odrinjeni” iz velikega odra.

Sporting
Ko je Sporting iz Lizbone zadnjič osvojil domači naslov, je bil Cristiano Ronaldo še obetajoči najstnik. Levi svojo jubilejno zvezdico številka 20 čakajo od leta 2002, toda ob zelo močnem Portu in Benfici, ki so izmenjujejo na vrhu, so njihove možnosti zelo omejene. Skupaj z omenjenima kluboma Sporting sestavlja “veliko trojko” portugalskega klubskega nogometa, toda v novejši zgodovini težko sledi uspehom omenjenih dveh. Od leta 1982 je Sporting tako samo dvakrat slavil v domačem prvenstvu. Bi Andraž Šporar lahko prekinil sušo?

Orgryte
Nekoliko boljši poznavalci evropskega klubskega nogometa, so zagotovo že slišali za Orgryte, ki je zgodovinsko gledano med najboljšimi klubi na Švedskem. Zlati časi omenjenega kluba imajo scier že dolgo brado, saj zadnji naslov datira v leto 1985. Orgryte je večino svojih naslovov (11 od 12) osvojil že v času pred prvo svetovno vojno med letoma 1896 in 1913. V zadnjih letih ekipa iz Gothenburga nastopa v nižjih ligah, zato pa njenim navijačem v uteho ostaja vsaj trofejna preteklost in dejstvo, da veljajo za najstarejši klub v deželi treh kron. Orgryte je bil ustanovljen že leta 1887.

Trabzonspor
S šestimi naslovi državnega prvaka je Trabzonspor četrti najuspešnejši klub v svoji državi. Tik za nedotakljivim trojčkom iz Istanbula, ki ga sestavljajo Fenerbahče, Galatasaray in Bešiktaš.

Trabzon je bil najboljši v Turčiji nazadnje leta 1984. Kasneje so bili nekajkrat zelo blizu novemu uspehu, toda navijači še naprej čakajo dan, kdaj bodo prekinili dominacijo bogatejših in močnejših rivalov iz Istanbula. Po omenjenem letu 1984 je to uspelo samo Bursasporju (2010).

Athletic Bilbao
Athletic je kot osemkratni španski prvak ob Realu in Barceloni edini španski klub, ki od njenega nastanka nikoli ni izpadel iz prve lige. Tudi Baski na nov naslov najboljšega v državi tako kot Trabzon čakajo že tri desetletja in pol.

Ekipo, ki jo je s klopi vodil Javeir Clemente, je leta 1984 osvojila celo dvojno krono, nato pa se je začelo sušno obdobje, ki mu ni videti konca …

Saint-Etienne
PSG je v zadnjih letih absolutni vladar francoskih zelenic, pred tem je bil v tej vlogi Lyon, v 90-letih je zlato ero preživljal Olympique iz Marseilla, toda nekoč je tudi Saint-Etienne veljal za enega od najboljših klubov v deželi dvakratni svetovni in evropskih prvakov.

Zadnjega od desetih naslovov so osvojili leta 1981, nato bili še podprvaki sezono kasneje, zatem pa se je začelo sušno obdobje, v katerem so večkrat izpadli iz prve lige in se vrnili vanjo. V zadnjih letih je za nekdanji klub Michela Platinija gole zaijal tudi slovenski reprezentant Robert Berić, navijači pa so se ob pomanjkanju uspehov na domačih tleh lahko zadovoljili vsaj z nekaterimi odmevnimi dosežki v Evropski ligi.

Genova
Ali ste vedeli, da ima po Juventusu, Interju in Milanu največ naslovov v Serie A Genova? In to kar devet? A od leta 1924 nikoli več niso osvojili prvenstva. Na žalost armade navijačev je celo njihov mestni rival Sampdoria na začetku 90-let prišla do naslova in zaigrala v finalu Pokala prvakov (tudi s Srečkom Katancem v prvi postavi).

Genova je danes stabilen prvoligaš, toda še nedolgo tega so bili daleč od elite, v enem trenutku je klub izpadel celo v Serie C. V družbi najtrofejnejših italijanskih klubov najdemo še Bologno in Torino s sedmimi naslovi. Klub, ki ga trenutno vodi Siniša Mihajlović, je nazadnje slavil leta 1976, medtem ko so biki zadnji naslov osvojili leta 1964.

Liverpool
Zadnjega od 18 naslovov je Liverpool osvojil v sezoni 1989/90 z devetimi točkami prednosti pred drugouvrščeno Aston Villo. To je bila deseta lovorika redsov v 15 letih, s čimer se je končalo obdobje njihove dominacije v angleškem in evropskem nogometu. John Barnes je bil najboljši strelec prvenstva z 21 zadetki, tistega leta pa je v najvišjem rangu angleškega nogometa igralo kar osem klubov iz Londona, kar je rekordna številka.

Na klopi je sedel legendarni Kenny Dalglish, ki je bil takrat še vedno tudi aktivni igralec, vendar je odigral samo eno prvenstveno tekmo.

Ostali klubi
Hajduk iz Splita, nekoč član velike jugoslovanske četverice, je imel tudi po razpadu nekdanje skupne države veliko uspeha v hrvaški ligi, toda zadnji naslov so na Poljudu slavili pred 15 leti. Od takrat prevladuje zagrebški Dinamo, njegovo dominacijo pa je samo leta 2017 prekinila Rijeka z Matjažem Kekom na klopi.

Tudi Dinamo iz Bukarešte velja za velikana v svoji držav, čeprav je brez naslova državnega prvaka že 13 let. MTK iz Budimpešte ima bogato zgodovino in 23 prvenstvenih zvezdic, toda od leta 2008 ni bil madžarski prvak in trenutno nastopa v drugi ligi.

(povzeto po Stefan Davidović/sportklub.rs)