Martin Turk je velik slovenski vratarski up, ki v tej sezoni pri vsega 18 letih brani za Parmo. V Italiji so slovenskega najstnika označili za novega Samirja Handanovića, a sam pravi, da je bolj podoben drugemu slovenskemu vratarskemu zvezdniku, Janu Oblaku. Primorec ima srečo, da se lahko v Parmi uči od enega najboljših vratarjev vseh časov. Razvija se v družbi legendarnega Gianluigija Buffona. "V njem imam idealnega mentorja," je priznal v pogovoru za SportKlub.

Sezono je slovenski vratarski najstnik začel kot tretji vratar Parme in branil v mladinski ligi. Potem se je najprej poškodoval legendarni Gianluigi Buffon, ki je v svoj prvi klub prišel zaključiti bogato nogometno pot, in nato še drugi vratar Simone Colombi. Čez noč so se odprla vrata za mladega Primorca.

Najprej je v 25. krogu italijanske druge lige, v katero je Parma padla pred letom dni, branil proti Pisi in pri remiju ohranil nedotaknjeno mrežo. Pozneje je zbral še osem nastopov. Zadnjega pretekli konec tedna ob remiju z 2:2 proti Alessandrii.

“Da bom branil, sem izvedel dva dni pred tekmo s Piso. Zgodilo se je na hitro, a sem izziv z veseljem sprejel. Vedel sem, da imam priložnost, da se dokažem in jo moram izkoristiti. Nisem bil živčen,” se je konca februarja, ko je debitiral za Parmo, spomnil Martin Turk, ki prihaja iz vasice Sveti Anton nad Koprom.

“Pred tekmo me je motiviral tudi Buffon, ki je prišel v garderobo in me podprl. Rekel mi je, naj samo branim, kot znam. Da sem dober in bo zagotovo vse okej. Zelo me je pomiril,” je še povedal slovenski najstnik, ki je zelo vesel, da nogometno odrašča v družbi enega največjih v zgodovini igre.

Odraščanje v družbi velikana svetovnega nogometa

“Ko sem ga prvič zagledal, sploh nisem vedel, kako naj se do njega obnašam. Bil sem živčen. Toda potem sem se ob njem hitro počutil dobro. Je sproščen, nasmejan, impozantno pa je, da se kljub starosti in vsemu, kar je dosegel, še vedno želi učiti. Je prava legenda,” je o enem najboljših vratarjev vseh časov dejal Turk.

“Do mene se obnaša zelo spoštljivo. Ne kot do nekega otroka, ampak name gleda kot na soigralca, ki bi mu lahko pomagal. Nanj se vedno lahko zaneseš. Ne pomaga mi samo pri vratarskih stvareh, na igrišču, ampak tudi pri tem, kako se na tekmo miselno pripraviti. Kakšnih napak ne smem delati,” je Turk opisal odnos z nekdanjim vratarjem Juventusa in PSG, ki je prava zakladnica nasvetov za mladega, vzpenjajočega nogometaša.

Kdo je Gianluigi Buffon?

Verjetno ga večini ni treba predstavljati, a vseeno. Superman, kot se ga je prijel vzdevek, je eden najboljših, za mnoge pa tudi najboljši vratar vseh časov. S 176 nastopi je rekorder v italijanski reprezentanci, s katero je nastopil na štirih svetovnih prvenstvih in leta 2006 postal svetovni prvak. Igral je tudi na štirih evropskih prvenstvih in leta 2012 prišel do finala.

V karieri je odigral že več kot 1100 tekem, kar 657 v prvi italijanski ligi in 124 v ligi prvakov, v kateri je trikrat zaigral v finalu, a vselej izgubil. Precej bolj uspešen je bil pri nabiranju lovorik v drugih tekmovanjih.

Z Juventusom, katerega član je bil v dveh obdobjih skupaj kar 19 let, je osvojil 11 naslovov italijanskega državnega, 5 pokalnega in 6 superpokalnega prvaka. Italijanski pokal in superpokal je osvojil še s Parmo, s katero je bil leta 1999 tudi zmagovalec pokala Uefa. V edini sezoni pri PSG se je veselil dvojne krone, postal je državni in pokalni prvak.

“Njegov nasvet, ki sem si ga najbolj zapomnil, je, naj se v situacijah, ko se je treba hitro odzvati, vedno odločim za prvo, ki mi pade na pamet. Naj ne razmišljam preveč, ali bom žogo podal ali izbil in podobno. Svetoval mi je, naj naredim tisto, na kar sem pomislil najprej,” je Turk povedal o besedah legendarnega Italijana, ki so se mu močno vtisnile v spomin.

Dobro si je zapomnil tudi nedavno veliko Buffonovo napako na tekmi proti Perugii in predvsem to, kako se je rekorder po številu nastopov za italijansko reprezentanco po njej odzval. “Impresioniralo me je, kako se je po taki napaki takoj pobral. Ostal je hladen, kot da se nič ne bi zgodilo, in do konca tekme nabral nekaj pomembnih obramb. Velika napaka, ki bi zaznamovala marsikoga, ga ni zlomila,” se je razgovoril o slovitem soigralcu, ki je star že 44 let, a nogomet še kar naprej igra. In ga bo očitno še naprej.

“Ne misli se ustaviti. Branil bo še nekaj časa. Zagotovo še naslednjo sezono, če ne celo dve. Še vedno je vrhunski vratar, čeprav fizično seveda ni več tako superioren, kot je bil pred 10, 20 leti. Ima pa ogromno izkušenj in odlično predvideva dogajanje na igrišču. Je velik motivator, zna komunicirati izven in na nogometnih zelenicah,” je del pogovora, v katerem smo se dotaknili neuničljivega italijanskega “dedka”, zaključil Turk.

Samir Handanović in Jan Oblak dobivata naslednika

Naslednja tema sta bila dva slovenska vratarska velikana. S Samirjem Handanovićem, ki je legenda tamkajšnjega prvoligaškega tekmovanja, ga v Italiji že primerjajo.

“On je v Italiji res veliko ime. Vsakič, ko komu povem, da sem Slovenec, omenijo njega,” je Turk povedal o 37-letnem kapetanu milanskega Interja, ki je po številu nastopov v prvi italijanski ligi na večni lestvici na visokem osmem mestu.

Zelo dobro mnenje ima tudi o zvezdniku madridskega Atletica Janu Oblaku. “Je eden najboljših vratarjev na svetu, tako kot Handanović. V vsakem od njiju se vidim po malu, ampak recimo, da se trenutno bolj kot v Handanoviću v Oblaku. Ko ju spremljam, bi rekel, da je tako,” je dejal o najbolj cenjenem slovenskem nogometašu, s katerim ga povezuje še ena stvar. Imela sta istega vratarskega trenerja. Veliko sta se naučila od Roberta Vovka, s katerim je Oblak sodeloval na začetku kariere pri Olimpiji, Turk pa pri Kopru.

Ob tem je dodal, da sta oba vrhunska slovenska vratarja vplivala na njegovo nogometno pot in to, da je danes uspešen vratar. “Ko je najprej blestel Handanović, potem pa še Oblak, sem bil zelo mlad. Takrat sem si še bolj želel, da bi bil vratar,” je razložil Turk, ki je med vratnici, tako kot mnogi njegovi kolegi, stopil po naključju.

Kdaj sta debije doživela slovenska vratarska velikana?

Martin Turk je v članski ekipi Parme debitiral, ko je bil star 18 let, 6 mesecev in 1 dan. Za mlado reprezentanco je debitiral z 18 leti in 12 dnevi. Kako pa je bilo z najboljšima slovenskima vratarjema vseh časov, ki med najboljše spadata tudi v svetu?

Samir Handanović je v drugi slovenski ligi med vratnicama Zagorja debitiral, ko je imel 19 let, 1 mesec in 4 dni. V tujini, za Udinese v pokalu, je prvič med člani zaigral z 20 leti, 4 meseci in 7 dnevi. Ob debiju v mladi reprezentanci je bil star 19 let, 1 mesec in 5 dni, v članski reprezentanci pa 20 let, 4 mesece in 3 dni.

Jan Oblak je mejnike premaknil še precej nižje. Za Olimpijo je v drugi slovenski ligi debitiral, ko je bil star vsega 16 let, 4 mesece in 10 dni. V tujini je med člani prvič zaigral za Beiro Mar v portugalskem pokalu, ob debiju je imel 17 let, 9 mesecev in 11 dni. Ob prvem nastopu za mlado reprezentanco je bil star le 16 let, 7 mesecev in 30 dni, ko je prvič zaigral v članski izbrani vrsti pa 19 let, 8 mesecev in 5 dni.

Hitro je ugotovil, kako velik klub je Parma

“Najprej sem se selil po številnih pozicijah, nakar sem na neki prijateljski tekmi kot deček postal vratar. Vsi so že pograbili majice, ostala sta le dva rdeča vratarska dresa. Trener je vprašal, kdo bo vratar, in sem se javil. Branil sem v prvem polčasu, šlo mi je kar dobro, in trener se je odločil, da bom še naprej branil. Tako sem postal vratar,” je pojasnil slovenski najstnik, ki je nogometno pot začel pri Jadranu iz Dekanov, potem pa s 13 leti prišel v Koper. Na Bonifiki je ostal tri sezone, nakar je leta 2019 prišel klic Parme. Odločil se je, da s 15 leti odide v Italijo.

“Opazili so me ob nastopanju v reprezentancah do 15 in 16 let, potem je prišla ponudba in pogovor s starši. Rekla sta mi, naj se odločim sam. Da sta, če sem pripravljen, pripravljena tudi onadva. Odločil sem se, da grem. Italijanski jezik sem že znal, saj smo se ga učili v šoli. Italija mi je bila blizu. Odšel sem sam, živim v akademiji in mi je okej,” je dejal Turk.

V Parmi uživa, kaj kmalu po prihodu v klub pa je ugotovil, kam je prišel. Parma, ki se lahko pohvali s kar štirimi evropskimi lovorikami (pokal Uefa 1995 in 1999, pokal pokalnih zmagovalcev 1993, evropski superpokal 1993), je velikan, katerega dres so v preteklosti nosila številna velika imena svetovnega nogometa. Ob Buffonu še Fabio Cannavaro, Gianfranco Zola, Lilian Thuram, Hernan Crespo, Juan Sebastian Veron, Faustino Asprilla, če jih naštejemo samo nekaj.

“Sprva niti nisem vedel, kako bogato zgodovino ima klub. Ko je Parma blestela, se nisem niti še rodil. Toda potem, ko sem vstopil v klub in videl vse lovorike, prebiral velika imena, mi je postalo jasno, da Parma ni mala stvar,” je hitro ugotovil mladi slovenski vratar Parme, v kateri sta manjši pečat v preteklosti že pustila dva njegova rojaka.

Zlatko Dedić je med letoma 2005 in 2007 odigral 29 tekem in dosegel šest golov. Jasmin Kurtić je dres Parme nosil med letoma 2019 in 2021, v tem času je v 57 nastopih prav tako šestkrat zadel.

“Dedića ne omenjajo pogosto. Verjetno zaradi tega, ker je od takrat minilo že kar nekaj časa. S Kurtićem je drugače. Imajo ga radi. Igral je dobro. Tukaj je bil nedavno. V času, ko sem bil zraven že jaz. V prehodnem obdobju, ko sem prihajal iz mladincev, mi je bil v pomoč,” je povedal Turk, ki je bil prvi ekipi Parme nekajkrat priključen že lani. V prvi italijanski ligi je prvič na klopi sedel s komaj 17 leti.

Postal je prepoznaven, kako naprej?

Odkar brani za Parmo, se je njegova prepoznavnost dvignila. “Nekateri navijači so me poznali že prej, a je šlo za manjši krog, zdaj so se stvari spremenile. Že ko odidem na ogrevanje, mi vedno ploskajo. Tudi na ulicah me počasi že ustavljajo. Včasih prosijo za skupno fotografijo, kak podpis. Imam občutek, da me imajo navijači radi,” je govoril o učinku preboja med prvokategornike Parme, ki ga čuti izven nogometnih zelenic.

“S tem, kako sem branil, sem zadovoljen. Na nekaterih tekmah bi bilo lahko bolje, a generalno gledano ni bilo slabo. Branil sem dobro,” je Turk ocenil opravljeno v devetih prvenstvenih krogih, v katerih je prejel devet golov, v tem času pa dosegel tri zmage, štiri remije in dva poraza.

Ko beseda nanese na Parmo, ki je iz prve lige izpadla lani, je zgodba nekoliko drugačna. Po slabem nizu v zadnjem času je šele v drugi polovici prvenstvene razpredelnice, na 14. mestu. Daleč od tako želenega ekspresnega povratka v višji rang.

“Vsi smo si želeli, da bi se čim prej vrnili, ampak na žalost nam ni uspelo. Že v naslednji sezoni bo pritisk še večji. To je velik klub, želimo si nazaj v Serie a,” je pojasnil slovenski najstnik, ki ima pogodbo s Parmo sklenjeno do leta 2025. Podpisal jo je v začetku aprila, ko se je začel njegov vzpon.

Kaj sledi v prihodnosti, če pri Parmi ne bo branil? Zdaj, ko mu je uspel preboj, verjetno želi minute nabirati še naprej. Bo branil v Parmi? Bo odšel na kaljenje drugam? “Bomo videli. Trenutno sem drugi vratar, več pa bo znanega poleti,” je mirno odgovoril vratar, ki razrede preskakuje tudi v reprezentančnih selekcijah.

Razrede preskakuje tudi v reprezentanci

Za mlado slovensko reprezentanco je pod vodstvom Milenka Ačimovića debitiral že s 17 leti in branil na vseh tekmah neuspešnih kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2023.

“Presenečen sem bil, da sem tako hitro dobil priložnost v mladi reprezentanci, ampak mislim, da sem jo upravičil in dokazal, da lahko branim. S svojimi predstavami sem zadovoljen. Le proti Češki na domači tekmi se mi je pripetila manjša napaka. Jezen sem predvsem, ker se nam ni uspelo uvrstiti na prvenstvo,” je povedal Turk, ki si seveda želi, da bi bil nekoč tudi članski reprezentant.

S tem, da ob kapetanu Oblaku, enem najboljših vratarjev na svetu, na priložnost realno še nekaj časa ne more računati, se ne obremenjuje preveč.

“Najpomembneje je, da si zraven. To, da postane članski reprezentant, so sanje vsakega nogometaša. Oblak je odličen vratar, eden najboljših na svetu, ampak po drugi strani je to zame še večji izziv,” je samozavestno zaključil nov slovenski vratarski fenomen, ki se kljub mladosti tako kot na igrišču odlično znajde tudi pred novinarskimi diktafoni.