Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Generalni pravobranilec pri sodišču EU, ki obravnava tožbo snovalcev superlige proti krovnima nogometnima zvezama Uefi in Fifi, je danes potrdil stališči zvez, da lahko ukrepata proti ustanoviteljem novih tekmovanj, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Gre sicer za neobvezujoče mnenje, ki pa mu sodišče EU pogosto sledi.
“Pravila Fife in Uefe, ki za vsako novo tekmovanje zahtevajo njihovo predhodno odobritev, so združljiva s konkurenčno zakonodajo EU,” je po poročanju AFP v svojem mnenju dejal svetovalec sodišča EU Anatasios Rantos.
Sodišče EU bo po predstavitvi mnenja generalnega pravobranilca pripravilo končno odločitev v tožbi, ki so jo snovalci tako imenovane superlige sprožili po neuspelem poskusu, da bi lani aprila ustanovili zaprto tekmovanje najbogatejših evropskih klubov. Sodbo naj bi izreklo v začetku prihodnjega leta.
Primer pred sodiščem EU bo po pričakovanjih poznavalcev oblikoval prihodnost evropskega nogometa. Nekateri tako vlečejo vzporednice s prelomnim primerom Bosman iz leta 1995, ki je z odpiranjem trga za čezmejne prestope močno oblikoval nogometno krajino v preteklih 25 letih.
Projekt superlige je športno javnost pretresel aprila 2021 in hitro doživel polom. Močno se je načrtom uprla Evropska nogometna zveza (Uefa) s slovenskim predsednikom Aleksandrom Čeferinom na čelu. Ta trenutno vodi najpomembnejši in najmočnejši projekt klubskega nogometa na stari celini, ligo prvakov.
Od 12 klubov, ki so ustanovili superligo, jih je devet v nekaj dneh odstopilo od projekta, ostali so le Real Madrid, Barcelona in Juventus, ki še vedno zagovarjajo to tekmovanje kot rešitev za evropski nogomet. A na drugi strani jim nogometni deležniki pod okriljem Uefe, Združenja evropskih klubov (Eca) in navijaških organizacij očitajo, da jim je mar le za lastne prihodke, za nogomet na splošno pa ne.
Na dveh stolih ni mogoče sedeti
V sodnem sporu snovalci superlige obtožujejo Uefo in Mednarodno nogometno zvezo (Fifo) zlorabe monopolnega položaja, kar naj bi jim preprečilo uresničitev njihovega projekta. Na drugi strani Uefa pravi, da zagovarja model odprtih tekmovanj, zasnovanih na športnih dosežkih in solidarnosti za vse nogometne deležnike.
Uefa tudi vztraja, da imajo klubi, ki bi želeli ustanoviti superligo, vso pravico to tudi storiti, a ob tem ne morejo sedeti na dveh stolih. To mnenje je danes potrdil generalni pravobranilec sodišča EU.
“Čeprav ESLC (podjetje, ki stoji za superligo, op. STA) ima pravico do ustanovitve neodvisnega tekmovanja zunaj okvirja Uefe in Fife, ne more ob ustanovitvi tovrstnega tekmovanja brez njune predhodne odobritve še naprej sodelovati v tekmovanjih pod okriljem Fife in Uefe,” mnenje Rantosa povzema spletna stran sodišča EU.
Tako bi snovalci superlige lahko nadaljevali svoj projekt, vendar bi ob tem morali izstopiti z vseh obstoječih tekmovanj, tako državnih prvenstev kot tudi evropskih klubskih tekmovanj, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Uefa je pričakovano pozdravila predstavljeno mnenje. “Mnenje predstavlja spodbuden korak k ohranitvi obstoječe dinamike in demokratične upravljavske strukture evropske nogometne piramide. Prav tako krepi osrednjo vlogo zvez pri zaščiti športa,” je v sporočilu za javnost zapisala krovna zveza.
Kronologija evropske superlige:
18. aprila 2021 dvanajst evropskih klubov oznani ustanovitev evropske superlige. Del novega evropskega nogometnega tekmovanja so Real Madrid, Barcelona, Atletico Madrid, Arsenal, Chelsea, Manchester United, Manchester City, Liverpool, Tottenham, Inter Milam, Juventus in AC Milan. Za predsednika je imenovan Realov Florentino Perez, podpredsedniki pa so Andrea Agnelli (Juventus), Joel Glazer (Manchester United), John W. Henry (Liverpool) in Stan Kroenke (Arsenal).
20. april 2021: Po glasnem odzivu in protestih navijačev, ki niso podrpli evropske superlige, je Manchester City prvi klub, ki je uradno naznanil, da ostopa od projekta. Sledili so vsi angleški klubi, kasneje tudi oba milanska velikana. Sledi opravičevanje vodilnih, ki si tako čustvenega odziva navijačev niso predstavljali. V projektu so ostali Real Madrid, Barcelona in Juventus.
12. maja 2021 je UEFA proti Real Madridu, Juventusu in Barceloni sprožila disciplinski postopek, ker se niso želeli odreči superligi.
24. novembra 2021 je evropski parlament na zasedanju potrdil poročilo o politiki v športu, ki vključuje pomembne elemente proti filozofiji tekmovanj, kot je superliga. “Predlagatelji si želijo, da je evropska športna kultura “povezana z vrednotami Evropske unije, to so solidarnost, trajnost, vključenost vseh, odprta tekmovanja, športna merila in poštenost”. Kot so še dodali, je primer superliga tipičen primer spodkopavanja teh vrednot, s čimer je “ogrožena celotna stabilnost športnega ekosistema”.
3. marec 2022: Predsednik Juventusa Andrea Angelli je predstavil nove načrte za nogometno superligo, ki bi imela 15 stalnih članov. Še vedno so zagovarjali stališče, da evropska nogometna zveza drži monopol nad evropskim nogometom.
21. april 2022: Evropska nogometna zveza Uefa je na sodišču glede superlige dosegla še eno zmago. Špansko sodišče je Uefi dovolilo sankcije za klube v zvezi s projektom superlige. Nova sodnica na gospodarskem sodišču v Madridu, Sofia Gil Garcia, je namreč odpravila sodno prepoved tovrstnih kazni in sankcij, izdano pred enim letom.
11. julija 2022 so se pred Sodiščem Evropskih skupnosti (ECJ) v Luksemburgu začeli sodni boji med obema stranema.
8. novembra letos se je UEFA v Nyonu sestala s predstavniki najpomembnejših evropskih lig, sindikatov igralcev in navijačev ter skupaj z njimi potrdila, da so proti oblikovanju superlige ali podobnih projektov izven okvirov zdajšnje nogometne strukture v Evropi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje