Navijaška rivalstva so sestavni element nogometa, brez katerega ta šport ne bi bil najbolj popularen na svetu. Ta rivalstva pa so takšna in drugačna. Eno izmed povsem svežih imamo tudi v Prvi ligi Telemach. Jutri se namreč na stadionu Z'Dežele obeta pravi nogometni praznik, ko v Celje prihaja ekipa Mure. Pojasnjujemo ozadje najtežje pričakovane tekme začetka nogometne pomladi.
V svetu nogometa ne manjka gorečih rivalstev, ki navijače klubov razdelijo v dva strogo ločena tabora, med katerimi ni prostora za ljubezen in prijateljstva. Ta rivalstva so precej različna. Najpogostejša so lokalna, ki nastanejo med dvema kluboma iz istega lokalnega okolja. Takšna rivalstva niso nič čudnega, saj se ljudje, ki navijajo za eno oziroma drugo ekipo, dnevno srečujejo, skupaj delajo, prijateljujejo oziroma so celo člani iste družine. Skratka možnosti za navijaške debate, zbadanja in provokacije so ob pogostih medsebojnih stikih praktično neomejene.
Liverpol – Everton, Manchester United – Manchester City, Real Madrid – Atletic, Barcelona – Espanyol, Borussia – Schalke, Milan – Inter, vse to so lokalna rivalstva, ki podžgejo navijače ene ali druge ekipe. V slovenskem prostoru sta takšni rivalstvi denimo med Muro in Nafto ter Gorico in Koprom.
Drug tip rivalstev so boji med dominantnimi moštvi določenega prostora. To so spopadi velikanov, kakršna sta Real Madrid in Barcelona, Manchester United in Liverpool, Bayern in Borussia, Milan in Juventus ter v slovenskem prostoru Maribor in Olimpija. Gre za tekme med najuspešnejšimi ekipami določene države, ki vedno zbudijo pozornost celotne nogometne javnosti. Takšnim tekmam pravimo večni derbiji.
Nenavadna rivalstva v svetu nogometa niso redkost
In potem so tu še rivalstva, za katere pravzaprav nihče ne ve, kako so nastala. Najbolj znano je tisto med Brightonom in Crystal Palacom. Galebi z juga Anglije in orli z južnega Londona nikakor ne spadajo med lokalne tekmece, niti ne gre za zgodovinsko gledano kakšna velika angleška kluba, ki bi v preteklosti bila največje bitke. A čeprav tekme teh dveh nasprotnikov niso bile najvišjega nivoja, sta se ekipi skozi zgodovino borili za zelo podobne stvari – ali za obstanek v višjem rangu ali pa za napredovanje ligo višje. In tako je nastal “M23 derbi”, ki nosi ime po cesti, ki London povezuje z jugom države. Rivalstvo se je obdržalo vse do danes, ko kluba nastopata v Premier ligi.
V Sloveniji smo redko imeli kakšna nenavadna rivalstva. Bolj ali manj je bilo vedno jasno, kateri klubi in njihovi navijači so v dobrih odnosih in kateri so si morda malce manj naklonjeni. Toda v tej sezoni smo dobili nasprotnika, ki zaradi nedavnih dogodkov nestrpno pričakujeta medsebojni spopad. Kar naenkrat sta Mura in Celje, ki sta se skozi zgodovino redno srečevala, a pravzaprav nikoli kot velika tekmeca, postala goreča nasprotnika.
Najprej je odšel Kouter …
Začelo se je poleti. Prvi, ki je zaostril odnose med črno-belimi in rumeno-modrimi je bil Nino Kouter. Nekdanji nogometaš Mure je namreč iskal nov izziv v svoji karieri, potem ko se je klavrno končala njegova zgodba v turški Manisi. Mnogi so bili prepričani, da se bo vrnil na Fazanerijo, ko je na naslov nekdanjega slovenskega reprezentanta prišla celjska ponudba, ki je ni mogel zavrniti.
“V Mirlindovih mislih je bila vedno samo Mura. Za razliko od nekaterih, ki so še pred letom dni poljubljali grb, potem pa hitro pozabili na svoje obljube ter enostavno in brez težav podpisali za drugi klub, je Daku pokazal, kaj pomeni držati besedo. Upam, da nam bodo navijači v prihodnje pomagali, da za takšne igralce, ki jim Murin dres ni sveta stvar, ne bo več udobja v Fazaneriji,” je ob najavi, da se v Mursko Soboto vrača Mirlind Daku, navijačem sporočil športni direktor Denis Rajbar.
Ni težko sešteti ena plus ena, da ugotovimo, koga je imel v mislih. A po Ninu Koutru je kmalu celjsko ponudbo dobil tudi Matko Obradović. V Murski Soboti je marsikdo prepričan, da so ga Celjani s šelestenjem zelencev premamili še v času, ko je bil član Mure. V vsakem primeru je hitro po prekinitvi pogodbe, ko se je omenjalo celo možnost njegove selitve v splitski Hajduk, izkušeni vratar nov izzil našel v knežjem mestu ter s Celjani podpisal dolgoročno pogodbo.
… dokončno je navijače razjezil Bobičanec
Ko je v mesto ob Savinji prišel Žan Karničnik, to niti ni tako zelo razhudilo Murašev. Karničnik je Korošec, z Muro je spisal najlepše poglavje njene zgodovine, tudi navijači črno-belih pa so se zavedali, da so finančni pogoji, kakršne je imel bočni branilec v Ludogorcu, za Prekmurce nedosegljivi. Ne pa tudi za Celjane.
Zaplet je nato vrelišče dosegel s prestopom Luke Bobičanca. Tudi v njegovem primeru ni bila skrivnost, da si ga v svojih vrstah močno želi Celje, in ko je kar nekaj let prvi zvezdnik črno-belih skrivnostno izpadel iz kadra za zadnji dve tekmi, je postalo jasno, da je njegove zgodbe na Fazaneriji konec. Začel se je še medijski obračun med športnim direktorjem Mure Denisom Rajbarjem in generalnim direktorjem Celja Valerijem Kolotilom, končni epilog pa je bil pričakovan – tudi 29-letnik je oblekel celjski dres.
Bitka se je preselila na splet
V srcih navijačev Mure je žarela jeza, potem pa so Celjani pičili še na družbenih omrežjih. Tam so namreč v napovedniku tekme z Muro objavili fotografijo Luke Bobičanca in v vabilu navijačev zapisali – “ker v življenju ni vse črno belo.” Komunikacija kluba z južnega dela Štajerske je skladno z razvojem kluba v zadnjih sezonah sicer vse boljša in boljša, a bolj kot celjske navijače je to sporočilo motiviralo Prekmurce.
Mura se je namreč hitro odzvala. Celjski stadion se je hitro obarval v črno-bele barve, nad njim pa je zagospodaril napis: “Celje sigdar čarno-bejlo je.” (Celje bo vedno črno belo, op. a.). Spremenilo se je tudi besedilo ene izmed klubskih pesmi, ki je doslej opozarjala na to, da je črno-belo celotno Prekmurje, kar je bilo mišljeno kot provokacija navijačev Nafte, zdaj pa je to “podaljšano” vse do mesta ob Savinji.
Kdo bo dobil bitko na tribunah in kdo na igrišču?
Zaradi vsega naštetega bo tudi gostovanje navijačev Mure v knežje mesto vse prej kot običajno. Črno-beli sektor, ki šteje 700 mest, je že bolj ali manj popolnjen, skupno pa Prekmurci napovedujejo, da jih bo na tribunah stadiona Z’Dežele podpiralo kar 1000 navijačev. Vprašanje, če se bodo v takšnem številu odzvali tudi Celjani, ki so resda v tej sezoni z boljšimi rezultati precej dvignili lokalno zanimanje za nogomet, a vemo, da je v mestu pod tremi zvezdami še vedno v prvi vrsti doma rokomet.
Kakorkoli, takšna rivalstva, še dodatno začinjena s spretno komunikacijo obeh klubov, so lahko samo dobra stvar za slovenski nogomet. V ponedeljkovi oddaji Pod prečko sta bila Luka Bobičanec in Žiga Kous v napovedi tekme sicer še precej previdna, a prepričani smo lahko, da bo na igrišču zelo, zelo vroče. Če si novonastalega spektakla ne boste ogledali v živo, potem vabljeni v družbo Sporkluba, kjer se bomo z našim studiem v dogajanje vključili jutri ob 17:00. Slovenski nogomet, dobrodošel nazaj!
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje