Oče svetovni prvak, sin končno povohal elito

Nogomet 25. Feb 202618:55 0 komentarjev
Burruchaga starejši v družbi Maradone
Burruchaga starejši v družbi Maradone; Foto: Profimedia

Starejši bralci se zagotovo spomnete imena Jorge Burruchaga. Gre za izjemnega nogometaša Argentine, ki je z "gavči" leta 1986 v Mehiki prišel do naslova svetovnih prvakov, zadnje čase pa nase opozarja predvsem njegov sin.

To je bila strašna generacija.

Za Argentino so takrat igrali pokojni Diego Armando Maradona, Jorge Burruchaga, njegov soimenjak Valdano in fenomenalni branilec Oscar Ruggeri. Na stadionu Azteca so v finalu mundiala 1986 s 3:2 premagali Zahodno Nemčijo, zmagoviti gol pa je v 83. minuti dosegel prav Burruchaga.

Burruchaga se je v klubski karieri proslavil pri domačem Independienteju, v Evropi pa navdušil pri francoskih klubih Nantes in Valenciennes. Kot trener ni navdušil, je pa leta 2018 na SP v Rusiji služil kot športni direktor argentinske reprezentance.

“Burru” je za državno izbrano vrsto Argentine na 59 tekmah zbral 13 zadetkov.

Burruchaga Messi
V Rusiji z Messijem; Foto: Profimedia

Enega od sinov je Jorge usmeril v nogomet, 27-letni Mauricio “brca” za Deportivo Morón v drugi argentinski ligi, mlajši Román Andrés pa je teniški igralec. Nase je opozarjal že zadnjih par let, zdaj pa končno prebil magično mejo.

Ves čas blizu, nikoli zraven

Ta teden je po konstantnem “plavanju” med stotim in dvestotim mestom – to obdobje je trajalo skoraj dve leti in pol od novembra 2023 – Argentinec končno prišel do posebnega mejnika, o katerem sanja vsak mlad tenisač. Po uvrstitvi v osmino finala na tekmovanju serije 500 v Riu de Janeiru, je postal član elitne stoterice.

Največji uspeh Burruchage mlajšega je lanski četrtfinale na ATP turnirju v Gstaadu. Trenutno ga trenira nekdanja številka 21 svetovnega tenisa, rojak Leonardo Mayer.

Burruchaga Roman
Foto: Profimedia

V ponedeljek se je ob njegovem imenu zasvetila številka 96. Če bo v naslednjih dveh mesecih takšno uvrstitev uspel vzdrževati, bo prvič dočakal tudi neposreden preboj v glavni del tekmovanja na turnirjih za Grand Slam. In to ravno tam, kjer bi utegnil biti najbolj konkurenčen – na OP Francije v Parizu.

Slave svojega očeta bržčas nikdar ne bo dosegel, pa četudi bi osvojil kakšen turnir za Grand Slam, toda v športu s tako ostro konkurenco pri vrhu je že zgoraj omenjen podvig hvale vreden.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!