Smo le en vročinski val oddaljeni od tragedije?

Foto: Profimedia

Zaradi naraščajočih globalnih temperatur, še posebej v Evropi, znanstveniki opozarjajo na povečana tveganja organizacije nogometnih turnirjev v poletnih mesecih. Nedavno svetovno klubsko prvenstvo v ZDA je že pokazalo negativne učinke vročine, še večji izziv pa bosta predstavljala mundiala prihodnje leto in leta 2030.

Z naraščajočimi temperaturami po vsem svetu znanstveniki opozarjajo, da postaja prirejanje svetovnega prvenstva in drugih nogometnih turnirjev na severni polobli poleti vse bolj nevarno tako za igralce kot za gledalce. Nekateri zato menijo, da bi morala Mednarodna nogometna zveza (Fifa) resno razmisliti o prilagoditvi nogometnega koledarja, da bi zmanjšala zdravstvena tveganja, povezana z vročino.

Smučarska tragedija v slovenskih očeh

Alpsko smučanje

17. Jul 2025 0

Alpsko smučanje

17. Jul 2025 0

Kaj se dogaja z biserom slovenskega nogometa?

Nogomet

17. Jul 2025 2

Nogomet

17. Jul 2025 2

“Če ne bomo potegnili dramatičnih ukrepov, kot je igranje v zimskih mesecih oziroma v zemljepisno hladnejših krajih, bo tveganje vse večje” je za tiskovno agencijo AP dejal direktor Priestleyjevega centra za podnebno prihodnost v Leedsu Piers Forster. “Vse bolj me skrbi, da smo le en vročinski val oddaljeni od športne tragedije, zato bi rad, da vodstveni organi upoštevajo podnebno in zdravstveno stroko,” je dodal profesor.

Mednarodni reprezentančni turnirji se sicer v nogometu z izjemo Katarja že vse od svetovnega prvenstva leta 1930 tradicionalno odvijajo v poletnih mesecih, a odtlej je po podatkih ameriške Nacionalne oceanske in atmosferske uprave temperatura na globalni ravni v povprečju narasla za 1,05 stopinje Celzija, v Evropi pa za kar 1,81 stopinje Celzija.

Za nameček se od devetdesetih let prejšnjega stoletja stopnja segrevanja še pospešuje, zato so klimatologi prepričani, da bi morali omenjeni dejavnik upoštevati tudi pri igranju visokointenzivnih športov na prostem, kot je nogomet. “Če bodo želeli, da se nogomet igra deset ur na dan, bodo to morai storiti v zgodnjih jutranjih urah ali pozno zvečer. V nasprotnem primeru obstaja tveganje, da igralci in navijači umrejo zaradi vročinske kapi ali hudo zbolijo zaradi vročinske izčrpanosti, je za AP povedala klimatologinja Friederike Otto z Imperial Collegea v Londonu.

Popoldnaske tekme le na pokritih stadionih?

Visoke temperature in vročinske nevihte so imele močan vpliv tudi na nedavno končanem svetovnem klubskem prvenstvu v ZDA. Fifa je zaradi tega sprejela poseben protokol, ki je vključeval dodatne odmore med tekmami, ob klopi za nogometaše pa so bili postavljeni ventilatorji in senčila.

Kljub temu je vezist Chelseaja Enzo Fernandez potožil, da se mu je zaradi vročine vrtelo, Fifo pa pozval, naj se na svetovnem prvenstvu prihodnje leto izogiba organizaciji popoldanskih tekem. Resne pomisleke glede igranja v vročini je izrazil tudi sindikat profesionalnih nogometašev FifPro in opozoril na visoko zdravstveno tveganje, predsednik Fife Gianni Infantino pa je obljubil, da bodo prihodnje leto na svetovnem prvenstvu za dnevne tekme uporabili le pokrite stadione.

Pereče vprašanje mundiala leta 2030

Ekstremna vročina bi lahko postala še večji izziv na svetovnem prvenstvu leta 2030, ki ga bodo soorganizirale Španija, Portugalska in Maroko. Vse tri države so to poletje že zabeležile dvig temperatur nad 40 stopinj Celzija, a kljub temu zaenkrat ostaja prvotni načrt, da se bodo obračuni igrali popoldne in zgodaj zvečer. Drugače naj bi bilo štiri leta pozneje, ko bo SP potekalo v Savdski Arabiji, ko nameravajo po vzoru Katarja tekmovanje znova umestili v zimsko obdobje.

A takšen ukrep vsaj zaenkrat pomeni prej izjemo kot pravilo, saj je prestavitev turnirja na drugi del leta sila zapletena in pomeni, da morajo močne evropske nogometne lige prekiniti svojo sezono, kar ne vpliva le na domače tekmovanje, temveč tudi ligo prvakov in ostala evropska klubska tekmovanja.

Bi se moral nogomet zgledovati po maratonu?

AP sicer opozarja, da so učinki 90-minutnega igranja nogometa na neposrednem soncu in v najbolj vročem delu dneva na človeško telo zelo hudi, saj lahko povzročijo hipertermijo – stanje, ko se telesna temperatura zviša nad normalno.

“Ko igralci doživijo hipertermijo, se poveča obremenitev srca in ožilja. Pride lahko do vročinske bolezni, ki vodi do mišičnih krčev, toplotne izčrpanosti in celo smrtno nevarne vročinske kapi,” je dejal Julien Periard z Univerze v Canberri.

Številni športni dogodki, ki se odvijajo v poletnih mesecih, so zaradi tega čas začetka tekmovanj že prilagodili na zgodnje jutro ali pozen večer. Primer tega je maraton na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih v atletiki. A drugače je v nogometu, kjer so obračuni zjutraj prava redkost, saj so razporedi na največjih tekmovanjihpogosto določeni z mislijo na evropsko televizijsko občinstvo.

Kot še ugotavljajo pri AP bo v bodočnosti vse skupaj dodatno zapletel tudi še bolj natrpan tekmovalni razpored, saj se bo število sodelujočih reprezentanc že prihodnje leto povečalo z 32 na 48.