Poporodni krči nogometnega rojstva v hokejskem mestu

Foto: SK

Minuli konec tedna smo obiskali Jesenice, ki se v zadnjih letih iz tradicionalno hokejskega mesta spreminja tudi v nogometno. Železarji so se iz četrte lige v vsega dveh sezonah povzpeli med drugoligaše, zdaj pa spoznavajo zahtevnosti višjega nogometnega nivoja. Pod Mežaklo smo se pogovarjali s trenerjem Jesenic Amirjem Botonjičem.

Sonce je zahajalo za Mežaklo, ko se je v Športnem parku Podmežakla na Jesenicah začela zbirati množica športnih navdušencev.

V nekih preteklih časih to ne bi bilo nič čudnega, saj bi žareče osvetljeni žarometi dvorane Podmežakla nestrpno čakali navijače, ki bi s tribun bodrili železarje na tekmah proti eminentnim domačim in tujim tekmecem. Sedežev, na katere bi se zdrenjali vsi ljubitelji hokeja na Jesenicah in v okolici, je bilo pogosto enostavno premalo.

No, ta konec tedna je dvorana bolj ali manj samevala. Z izjemo staršev in prijateljev, ki so si ogledali mladinsko tekmo Jesenic proti evropski selekciji kanadske akademije Okanagan Hockey, so športni navdušenci na Jesenicah zavili na bližnji stadion, kjer so se v zadnjih sezonah spisale celo precej bolj pozitivne zgodbe kot na ledenih ploskvah.

NK Jesenice se je v zadnjih dveh letih iz četrte lige prebil med slovenske drugoligaše in v mestu železarjev sprožil pravo nogometno evforijo, ki je vrhunec dosegla tik pred koncem lanske sezone, ko so Jeseničani na odločilni tekmi za preboj v drugi kakovostni rang tekmovanja premagali Izolo.

Vedo, kje so, a še bolj, kaj si želijo

No, so pa Jeseničani v novi sezoni vseeno hitro spoznali realnost in zahtevnost druge lige. Potem ko so na prvih štirih tekmah zbrali pet točk in dosegli tudi premierno zmago proti Krškem, so zdaj zapadli v niz osmih zaporednih porazov. Zadnjega so doživeli v soboto, ko se je na tekmi s Slovanom (3:2) na stadionu kljub rezultatski krizi zbralo 400 navijačev. Ti so v zadnji minuti tekme videli tudi zapravljeno enajstmetrovko, ki bi domačim prinesla točko. Erwin Tiganj je žogo poslal v prečko.

“Res veliko ljudi nas podpira in hodi na tekme. Veseli smo tega. Kljub temu da smo novinci, da smo zdaj zabeležili kup porazov, ljudje verjamejo v nas in nas podpirajo. Delamo dobro in res si želimo krivuljo obrniti navzgor. Zavedamo se, v kakšnem položaju smo, a jasno je, da smo novinci v drugi ligi, medtem ko imajo nasprotniki z igranjem na tej ravni precej več izkušenj. Drago nas stanejo individualne napake, toda ne iščemo opravičil. Vemo, kakšno je stanje, a se borimo. Rezultati niso pozitivni, a ostali bomo pri našem načinu treninga in igre,” je po dvoboju ob robu igrišča v športnem parku Podmežakla razmišljal trener Jesenic Amir Botonjić.

Naučiti se mora tudi držati distanco do igralcev

Botonjić je sicer širši slovenski nogometni javnosti poleg domačina in nekdanjega slovenskega reprezentanta Mirala Samardžića bržkone najbolj znano ime, ki trenutno deluje v NK Jesenice. Kariero pomočnika je pri Milošu Kostiću začel v tujini, kasneje pa je v Domžalah, Olimpiji in Radomljah med drugim sodeloval z Andrejem Razdrhom, Goranom Stankovićem in Nerminom Bašićem. S slednjim se je preselil tudi k sarajevskemu Željezničarju, lani oktobra pa je sprejel izziv prevzema funkcije glavnega trenerja in se preselil na Jesenice.

“V zadnjih sedmih, osmih letih sem deloval kot pomočnik. To je povsem drugačna vloga kot tista glavnega trenerja. Ko si glavni trener, moraš biti pozoren na vse segmente kluba, ne samo na igrišče. Kot pomočnik pa si precej bližje igralcem, odnos je bolj prijateljski … Zdaj moraš držati določeno distanco. Kot trener nisem želel prehitevati stvari, želim iti korak za korakom, zato sem sprejel izziv v tretji ligi. Da se izoblikujem kot trener in dobim izkušnje,” razmišlja 44-letnik.

Pozimi se bodo zagotovo okrepili

Jesenice torej spoznavajo življenje v drugi ligi, pri čemer pa so se v klubu zavestno odločili, da bodo priložnost ponudili nogometašem, ki so se z ekipo prebili v ta rang tekmovanja. Realnost pa je takšna, da bodo morali v klubu pozimi pošteno zavihati rokave, če bodo želeli uresničiti veliki cilj – obstati v drugoligaški druščini.

“Klub se razvija v pravo smer, vemo, kaj moramo storiti, da bomo dosegli zastavljeni cilj. Maksimalno spoštujemo fante, s katerimi smo si priborili drugo ligo, od lani jih je ostalo štirinajst oziroma petnajst. Realnost pa je takšna, da se moramo pozimi okrepiti, poiskali bomo fante z dodano vrednostjo na določenih igralnih položajih. Računamo, da bomo pomladi boljši, a do takrat nas čakajo še štiri tekme, na katerih želimo osvajati točke. Za nas bi bil zdaj že en remi dovolj, da se vrnemo v življenje,” je prepričan trener železarjev.

Izziv: da besede na treningu ne zvenijo v prazno

Osem zaporednih porazov, to je seveda za vsakega trenerja velik izziv, ki mu je pravzaprav težko najti pravi odgovor oziroma rešitev. A na Jesenicah so prepričani, da to sezono v drugi ligi še niso rekli zadnje besede.

“Ko zmaguješ, ko je ekipa pozitivna, ko so igralci samozavestni, trenerju ni treba dodati veliko. To pa je zdaj velik izziv, da moje besede na treningu ne zvenijo v prazno. Pozitivna plat je ta, da zaradi nove izkušnje in višje lige hitro pozabljamo rezultate ter se veselimo vsake nove tekme. Veliko vlogo tu igra tudi Miral Samardžić, ki s svojimi izkušnjami ‘drži pokonci’ garderobo. Tako da ne bomo obupali, verjamemo, da lahko izpolnimo veliki cilj in obstanemo v ligi,” pogovor zaključuje trener Jesenic.