Arsene Wenger bo Arsenal vodil že na tisoči tekmi. Velik, velik, pomemben, izjemen jubilej. Spodobilo bi se, da bi ga njegovi igralci nagradili. Z zmago, kakopak. A kot je splošno znano, Jose Mourinho na Stamford Bridgeu v Premier ligi še ni izgubil. Še več. Wenger Mourinha še nikoli ni porazil. In kaj potem? Če obe zadnji dejstvi zdržite do sobote tam malce čez pol tretjo – potem bo za Arsenal še kar kislo. Ali drugače. Če Arsenal ne spodnese tradicije in skupaj z njo Chelseaja, potem najbrž ne more biti več prvak. Najbrž. Pri Chelseaju bosta zagotovo manjkala Willian in Ramires, saj sta bila pred tednom v Birminghamu izključena. 

Norwich bo doma premagal Sunderland, Newcastle se bo znesel nad Crystal Palaceom, Fulham bo na Etihadu brutalno izgubil, Everton bo na domači zelenici dobil Swansea, kjer bo Cardiff izgubil proti gostujočemu Liverpoolu. Bo West Ham morda doma presenetil Manchester United? To presenečenje ni izključeno, čeprav je skoraj vedno tako, da West Ham proti Rdečim vragom na Upton Parku pošteno izgubi. Včasih celo z Giggsovim golom z desnico, na primer.

Zelo zanimiv par bo Hull – West Brom. Če gostje drugič zapored zmagajo na gostovanju in Hull drugič zapored izgubi doma, bodo slednji na lestvici Hull kar preskočili. O, ne! 

Pred el-klasično ogrevanje zapoveduje še tekmi Tottenham – Southampton, ter malo pozneje še Aston Villa – Stoke. Spursi so v četrtek v Lizboni proti Benfici (le protokolarno) remizirali, medtem ko so vse tri prejšnje tekme (v obeh tekmovanjih) gladko izgubili. Zdaj so iz Evropske lige že izpadli , seveda. Southampton pa ni ravno moštvo, ki bi jih v goste vabil zato, da bi si v njegovi družbi malo opomogel. Tottenham mora v nedeljo zmagati, sicer ga bo iz mesta za Evropsko ligo za prihodnje leto izpodrinil bodisi Everton bodisi Manchester United. Smo še vedno prepričani, da bo 31. krog zaznamoval le rezultat priigran na Stamford Bridgeu? Nisem prepričam, da ga bo edino ta, res nisem.