Tekmovanje v skupinah od A do D se je začelo že včeraj, v prvem krogu pa je Juventus doma težje od pričakovanega odpravil švedskega predstavnika, medtem ko je Atletico Madrid presenetljivo padel v Pireju s 3:2. Jan Oblak je na uradni tekmi debitiral med vratnicama Colchonerosov, a se pri posredovanju, zlasti pri prvem golu, ni pretirano izkazal, zaradi česar je danes na Pirenejskem polotoku že deležen prvih kritik. Trener Diego Simeone v državnem prvenstvu trenutno bolj zaupa Moyaju, ki je zaradi Oblakove poškodbe branil že v pripravljalnem obdobju in ponujeno priložnost s pridom izkoristil. Simeone je po porazu v Grčiji kritiziral celotno ekipo, ki se je slabo branila, zato še zdaleč ni vse krivde pripisal Oblaku. Ni verjeti, da bi El Cholo sodili po eni sami tekmi, zato bo Oblak še dobil priložnost; prav mogoče je, da bo Argentinec med obema vratarjema minutažo ustrezno razdelil. To pomeni, da bo Moya bržčas branil v domačem prvenstvu, Oblak pa v Ligi prvakov.

Poraz v Pireju sicer za Atletico ni nobena katastrofa, saj se prav noben nasprotnik na gostovanju v Grčiji ne bo kar sprehodil do zmage. Moč Olimpiakosa je že lani v osmini finala občutil Manchester United, toda grški prvaki so rezulatsko precej manj uspešni v gosteh. Je pa tekma pokazala, da se Atletico še naprej bolje znajde proti ekipam, ki igrajo odprt nogomet, tako je letos že dvakrat premagal mestnega tekmeca, v pokalu in ligi. Okrepitve kova Mario Mandžukić, Antoine Griezmann in Alessio Cerci bi morale biti dovolj, da bodo Atleti na naslednjih tekmah tudi v napadu pokazali svojo kvaliteto in se brez težav uvrstili v osmino finala. Kljub številnim odhodom pred začetkom letošnje sezone Atletico ostaja težko premagljiv, podobno kot lani. Srce te ekipe in hkrati njen najmočnejši adut je pač trener.

Juventus je zadržal vse ključne igralce iz lanske sezone, pripeljal pa še nekaj novih okrepitev. Iz Uniteda se je v Torino preselil Patrice Evra, v napadu se je klub okrepil z Alvarom Morato in Robertom Pereyro. Klub je poleti pretresla trenerska menjava, Antonio Conte je zaradi nesoglasij z vodstvom odstopil, zamenjavo pa je Stara dama našla v Massimu Allegriju, ki je bil letos spomladi odpuščen iz Milana. Trenerske rošade navijači niso sprejeli z odobravanjem, toda Allegrijevi evropski uspehi so povsem primerljivi s Contejevimi, zato od njega pričakujejo, da bo ekipo popeljal v izločilne boje. Juventus je v zadnjih letih v Italiji pometal s konkurenco, v Evropi praviloma vselej razočaral, lani je izpadel celo v skupinskem delu. Glavni problem je predvidljiva igra italijanskih prvakov in neustrezen sistem 3-5-2, ki v Evropi ni prinesel uspehov. Juventusovi navijači so pričakovali, da bo Allegri igral s štirimi branilci, a si tega novi trener še ni dovolil. Je pa včeraj v Torinu po petih letih v Ligi prvakov zadel Carlos Tevez. To je bilo dovolj za tri točke, a nove skrbi. Kako bo Juve igral proti Atletico in kako bo šlo v gosteh, kjer sta Olimpiakos in Malmö zelo močna? Ne pozabimo, da je Malmö pred domačimi gledalci v play-offu izločil bogati Red Bull Salzburg na čelu z našim Kevinom Kamplom …

V tej skupini sta favorita za napredovanje v osmino finala med najbolj izrazitimi. Aktualni branilci naslova bi se morali verjetno sprehoditi do prvega mesta, nekaj preglavic jim lahko povzroči zgolj Liverpool, ki pa se med evropsko elito vrača z novim igralskim kadrom, ki povečini še nima velikih izkušenj z igranjem na najvišjem nivoju. Real ima morda na začetku letošnje sezone resda težave v obrambi in na sredini, kjer se še kako pozna odsotnost Angela di Marie in Xabija Alonsa, toda to se na revijalnih tekmah, kot je bila včerajšnja proti Baslu (5:1) praktično ne pozna. Trenutno je beli balet šibkejši kot lani, oslabil ga je v prestopnem roku kar predsednik Florentino Perez sam, Ancelotti pa še mora dokazati, če lahko znova uglasi orkester, tokrat z Modrićem, Kroosom in Jamesom na sredini igrišča.

Liverpool se je namučil za zmago proti Ludogorcu, eno izmed številnih priložnosti za zadetek je na Anfield Roadu zapravil tudi Slovenec Roman Bezjak, ki je zadel le vratnico. Redsi so sicer prevladovali, a so se Bolgari večji del tekme organizirano branili; na koncu je v 90. minuti odločila napaka gostujočega vratarja in uspešno izvedena enajstmetrovka Stevna Gerarda. Ludogorec je prikazal bojevitost, a bo v tej skupini le stežka dosegel kaj več kot četrto mesto. Basel je redni udeleženec Lige prvakov v zadnjih letih in ima ogromno izkušenj.

Skupina C je ena najbolj izenačenih v letošnji sezoni. Izrazitega favorita za zmago ni, prav vse štiri lahko zasedejo prvo mesto, ali pa ostanejo povsem brez Evrope. Benfica je v lanski sezoni spet izgubila v finalu Pokala UEFA, a osvojila naslov državnega prvaka, toda ostala tudi brez svojega prvega vratarja Jana Oblaka, ki je “izsilil” prestop v Atletico. Omembe vrednih okrepitev pred začetkom letošnje sezone trener Jorge Jesus ni uspel pripeljati, je pa ekipa močnejša kot celota in ne zaradi posameznikov, zato lahko na dober dan premaga kogarkoli. Fantje se poznajo in so uigrani, skupaj so že nekaj let. Bayer Leverkusen je lani igral v osmini finala Lige prvakov, a visoko izgubil proti Parisu. Nemci, prepričani, da so se pod vodstvom Sammya Hyppie osmešili, so pripeljali novega trenerja, Rogerja Schmidta iz Salzburga, ki je v Bundesligi sezono uspešno začel z gostujočo zmago v Dortmundu. Glavni kreator igre je 20-letni Hakan Calhanoglu, velika okrepitev iz Hamburga pred začetkom letošnje sezone. 

Toda v Evropi so “Lekarnarji” začeli s porazom v kneževini. Monaco je izkoristil svojo priložnost, medtem ko je Bayer svoje številne zapravil. Zgodba finalistov iz leta 2004 je še posebej zanimiva, ker je lani klub pompozno prevzel ruski oligarh Dmitri Ribolovlev, ki pa je že po eni sami sezoni, klub je popeljal iz 2. lige v Ligo prvakov, prodal oba glavna zvezdnika, Jamesa Rodrigueza in Radamela Falcaa (posoja). Monaco ima sicer še vedno zelo kvalitetno ekipo, ki pa brez omenjenih Kolumbijcev vendarle ne kotira več tako visoko, kot je še na začetku prestopnega roka. Razlogi, zakaj je Rus zvezdnika nenadoma prodal, ostajajo zaviti v meglo, govori pa se, da ga je po žepu udarila draga ločitev od žene. Ne glede na vse; Monaco igra v lahki skupini in vsekakor ima možnosti za preboj iz skupine. Zenit pa letos deluje zelo močno; trener Andre Villas-Boas je prišel že januarja in na novo organiziral svojo ekipo, ki zdaj v Rusiji pometa z nasprotniki. Ekipo sta poleti okrepila branilec Ezequiel Garay in vezist Javi Garcia, ekipa igra napadalen, všečen nogomet. Na stadionu Luči je v torek brez težav ugnala Benfico in se postavila v vlogo favorita skupine C.

Arsenal se že vrsto let pripravlja na naskok na vrh Evrope, tako kot tudi naslov državnega prvaka. Sanje se praviloma razblinijo že na uvodu v sezono, nič drugače ni bilo včeraj. Nemci so varovancem Arsena Wengerja včeraj primazali veliko zaušnico in jih na Westfallnu premagali z 2:0, čeprav bi bil rezultat lahko še višji. Bolj zastrašujoče je, in ne samo za navijače Arsenala, da je Jürgen Klopp pogrešal več kot polovico udarne enajsterice. Ko se vrnejo še Ilkay Gündogan, Marco Reus, Shinji Kagawa, Sven Bender, Mats Hummels in Jakub Blasczykowski, bo to ena najmočnejših selekcij ta hip na svetu. Po videnem v Dortmundu ne bi bilo presenečenje, če se Borussia spet približa uvrstitvi v finale, kjer je leta 2013 že bila. Srce ekipe je trener Klopp in dokler bo on zraven, se ni bati za prihodnost te ekipe. Dortmund slavi novega junaka, italijanskega napadalca Cira Immobileja.

Arsenal je, ne glede na vse svoje težave v obrambi, dovolj kvaliteten za drugo mesto v skupini, Wenger pa bo moral pošteno razmisliti, ali Mesuta Özila še kdaj postaviti na krilo. Turek je lani sezono začel odlično, v zadnjem obdobju pa je v dresu topničarjev čedalje manj učinkovit. Vsak spodrsljaj tekmecev bo poizkušal izkoristiti Cesare Prandelli na klopi Galatasarayja, belgijski Anderlecht pa, ne glede na nesporen talent svojih mladeničev (izpostaviti gre predvsem srbsko senzacijo – Aleksandra Mitrovića), ni dovolj kakovosten za kaj več kot četrto mesto.

Skupina E je brez dvoma na papirju najtežja med vsemi. Trije tekmeci se med seboj v isti skupini srečajo drugič zapored, pridružil se jim je še povratnik med elito, italijanska Roma. Nemški prvaki so lani branjenje evropskega naslova končali v polfinalu proti Realu, od takrat dalje pa se četo Pepa Guardiole v medijih ne omenja več kot najmočnejšno na svetu. Guardiola je verjetno kar zadovoljen, ker je pritisk zdaj padel na Real, toda hkrati se zaveda, da letos vodstvo kluba in navijači želijo evropski naslov. Zmagovanja v Bundesligi z rekordno prenostjo so pač že navajeni in rahlo naveličani. Toda Katalonec gre v novo sezono z velikim glavobolom, saj ima kopico težav s poškodbami.

Ekipa je poleti Realu prodala Tonija Kroosa, na superpokalni tekmi je križne vezi strgal Javi Martinez, še vedno sta poškodovana Bastian Schweinsteiger in Thiago Alcantara. Rešitev? 33-letni Xabi Alonso, okrepitev iz Reala, in najstniška senzacija Gianluca Gaudino, 17-letni iz Bayernove akademije, ki je v pripravljalnem obdobju tako navdušil Guardiolo, da ga je priključil prvi ekipi ki ga že trikrat poslal v igro od 1. minute. Za prvo tekmo s Cityjem je izgubljen tudi Franck Ribery, za drugi polčas pa bo pripravljen Arjen Robben. Zdaj gre zares, v mesto prihaja angleški prvak, ki sicer ne igra prepričljivo, pa vendarle … Lani je v Münchnu zmagal s 3:2. Čas je, da svoje kvalitete pokaže velika okrepitev Robert Lewandowski, na drugi strani grozi napadalni dvojec Sergio Aguero – Edin Džeko.

Roma je velika neznanka; ekipa je že vrsto let v lasti ameriških investitorjev, ki v Rimu financirajo gradnjo modernega stadiona, zastavili pa so si tudi pretenciozen načrt klub narediti najboljšega na svetu. Po neuspelem poizkusu z Luisom Enriquejen je vodstvo v polno zadelo z imenovanjem Rudija Garcije za glavnega trenerja, ki je lani povsem preporodil ekipo in jo popeljal do drugega mesta v Serie A. Še več; Roma je osvojila kar 85 točk, kar bi bilo v vsaki drugi sezoni dovolj za “scudetto”, a ne v sezoni, ko je Contejev Juventus postavil nov točkovni mejnik v italijanski ligi – 102 točki! Da ima klub ambiciozne načrte, je pokazal v letošnjem prestopnem roku, ko je zadržal vse ključne igralce, z izjemo branilca Mehdija Benatie, ki je sam izsili prestop v Bayern. Novoprišlek Juan Iturbe je Romo izbral pred Juventusom. Sinovi volkulje so z dvema zmagama že odlično krenili v novo ligaško sezono, zato bi lahko Romo šteli med kandidate za preboj v osmino finala v katerikoli skupini, z izjemo te, v kateri se je znašla. Bayern in Manchester City vendarle utegneta biti prevelik zalogaj …

Skupina, v kateri se srečajo sedanjost, prihodnost in preteklost. Barcelona je v zadnjih letih dominirala na starem kontitentu, lani prvič po letu 2007 ni bila vsaj v polfinalu Lige prvakov. Letos bo Blaugrana z novim trenerjem Luisom Enriquejem skušala dokazati, da njen zmagoviti cikel še ni končan, okrepitve tipa Marc-Andre ter Stegen, Ivan Rakitić, Jeremy Mathieu in Luis Suarez prinašajo v moštvo dovolj svežine, da bo ekipa znova bolj motivirana na tekmah, kjer je v zadnjem času prepogosto izgubljala. Proti velikim ekipam ponos Katalonije že zdaj ni imel veliko težav, če izvzamemo polom proti Bayernu lani spomladi. Dober začetek v državnem prvenstvu in obilica talenta, ki ga ima klub v svoji mladinski akademiji, napoveduje svetlo prihodnost štirikratnim prvakov.

 PSG je ravno nasprotno klub prihodnosti, ki naj bi z vloženim denarjem šele sčasoma postal pretendent za evropski naslov prvaka. Letos se klub, z izjemo branilca Davida Luiza, ni okrepil tako kot v prejšnjih sezonah, saj ga je omejil finančni fair-play. Svojo kvaliteto bodo morali pokazati igralci, ki so že tu. Eden med njimi, Zlatan Ibrahimović, je že precej v nogometnih letih, zato je to ena njegovih zadnjih priložnost, da končno stopi na tron Evrope. Ajax že leta ne more konkurirati evropskim velikanom, čeprav je sam kot štirikratni šampion del bogate evropske nogometne dediščine. Na čelu ostaja Frank de Boer, ki je amsterdamskemu klubu pomagal ponovno zagospodariti na Nizozemskem, v Evropi ekipa za več kot Evropsko ligo ni dovolj kakovostna. Apoel? Vsaka osvojena točka bo čudež, razen morda na račun Ajaxa …

O skupini, v kateri je slovenski državni prvak, smo na naših straneh pisali že dovolj. Vsi tekmeci Chelseaju priznavajo nesporno vlogo favorita, Jose Mourinho ima na volj kakovostno ekipo, ki je v napadalcu Diegu Costi dobila še tisto, kar ji je lani manjkalo v boju za lovorike: konstantnega strelca. Rezultati prihoda zadnjega gradnika Mourinhevega Chelseaja 2.0 so že vidni; sedem golov na štirih tekmah je dovolj zgovoren podatek. Mourinho pravi, da ne bo katastrofa, če mu s Chelseajem ne uspe stopiti na vrh Evrope, saj je to dvakrat že storil, kot trener Porta in Interja. Bo pa “Special One” naredil vse, da se to zgodi. Chelsea je z mislimi že pri izločilnih bojih, v skupinskem delu se bo londonski stroj zgolj uigraval. 

Schalke je v zadnjih letih redni udeleženec Lige prvakov, predvsem v napadu pa imajo “Knapi” dovolj talenta, zlasti v Klaasu Janu Huntelaarju in dragulju Julianu Draxlerju, da so favoriti za drugo mesto v skupini. To še ne pomeni, da niso premagljivi tudi za Maribor in Sporting. Schalke je izjemno nepredvidljiv in je v preteklosti že znal razočarati svoje navijače. Vijoličastim pa privoščimo vse najboljše v boju s Sportingom za tretje mesto, kar bi bil neverjeten uspeh in novo priznanje za Zlatka Zahoviča & Co.

Evropski poznavalci v tej zadnji skupini pričakujejo troboj za prvi dve mesti med Portugalci, Baski in Ukrajinci. Oziroma Brazilci v dresu kluba, ki ima ruske navijače. To je glavni problem Šahtara, ki je absolutni gospodar ukrajinskega nogometa, pred leti je že igral v četrtfinalu Lige Prvakov, v zadnjih dveh sezonah pa naslednjega koraka ne uspe napraviti. Težko ga bo letos, ko tekem sploh ne more igrati pred domačimi gledalci v Donjecku (politična kriza), zato ima svojo bazo v Lvovu. Porto in Athletic Bilbao sta tu v prednosti, oba sta doma težko premagljiva. Sodeč po videnem v dodatnih kvalifikacijah, Baski so izločili Napoli, je Athletic kot predstavnik močne La Lige celo rahel favorit za zmago. Porto je lani razočaral s tretjim mestom, a se med evropsko elito prav tako prebil skozi kvalifikacije. Portugalci v dvoboju z Athleticom stavijo na svoje evropske izkušnje.