Pred nami je nov premierligaški krog, ki bo v resnici krog dveh derbijev - dveh nedeljskih derbijev. Večina tekem bo zaradi obračunov v ligaškem pokalu, ki sledi med tednom, tako odigrana v soboto.

Start bo zelo zanimiv in vražje težko predvidljiv. To bo zgodovinski prav prvi premierligaški spopad med Bournemouthom in Brightonom sploh. Kluba s skrajne južne angleške obale sta v prvenstvo vstopila zelo plaho, toda Brighton je s sobotno zmago proti West Bromwichu zdaj že pri štirih zbranih točkah, kar je v primerjavi s totalno točkovno ničlo njihovih gostiteljev skoraj zaklad.

Čas je, da Bournemouth zdirja po prvo letošnjo zmago, sicer ga čaka izenačenje neslavnega rekorda – 5 otvoritvenih porazov zaporedoma. Tega sta si v preteklosti privoščila Portsmouth in pred enajstim leti tudi Sunderland. Bournemouth je pred tedni nesrečno izgubil doma proti Manchester Cityju, nato pa se je pred sedmimi dnevi povsem izgubil na Emiratih. Mestoma je bila zato kriva tudi spremeba formacije, ki jo je trener Eddie Howe zaukazal po zgodnjem zaostanku.

Prva sobotna tekma bo Crystal Palace vs Southampton. Prvi imajo novega trenerja, to je 71-letni Roy Hodgson. Nekdanji selektor angleške reprezentance je nastarejši trener, ki je kadar koli dobil službo v Premier ligi. Kot vemo, Crystal Palace enako kot Bournemouth beži pred petko zaporednih ničel. Medtem ko tudi Southampton niza zelo vodéne predstave. Nov poraz bi v njigovem taboru nedvomno zanetil mini-krizo. Še posebej skrbi njihova strelska učinkovitost, torej neučinkovitost.

Liverpool mora nujno popraviti vtis s spodrsljaja v Ligi prvakov in naj bi zato brez posebne drame premagal Burnley. Seveda bo to možno le v primeru, če se Burnleyju spet ne razsvetli, tako kot se mu je v prvem krogu na obisku pri prvakih in nenazadnje tudi v tretjem pri podprvakih, ko so točko na Wembleyju v svoj žep stisnili minuto pred sodnikovim poslednim piskom.

Iz tekme v tekmo bolj odličen Manchester City bo v gosteh polomil tudi Watford. Antiteza tej napovedi je lahko edino ta, da ekipe Marca Silve doma ne izgubljajo, do sedaj pa je Watford poleg dveh iz Manchestra še edino poraženo moštvo v ligi; predvsem zahvaljujoč zelo oranizirani obrambi. Vseeno bi bilo vse razen novega triumfa napadalne kombinacije Gabriel Jesus-Sergio Aguero, ki ji virtuozno streže Kevin De Bruyne, če pa ta ne, pa David Silva, veliko presenečenje. Še vedno ni povsem jasno, ali Cityjeva branilska naveza John Stones – Nicolas Otamendi deluje dobro zaradi vzajemnega razumevanja angleškega in argentinskega reprezentanta, ali pač zato, ker so bili vsi zadnji nasprotniki ekipe Pepa Guardiole bodisi zdesetkani bodisi, tako kot v torek Feyenoord, že zelo zgodaj mokri tja v plenice.

Pričakuje se, da bo vajo iz Lige prvakov ponovil tudi Tottenham in doma brez posebnih težav odpravil Swansea City. Če se vrnemo k oblični predstavi Spursov v obračunu z Borussio iz Dortmunda: resda so sodniki razveljavili regularen gol Nemcev, kajti Pierre-Emerick Aubameyang pred dosego izenačenja (na 2:2) ni bi v offsideu, toda Tottenham je zapopadel nekolikanj bolj globljo postavitev. Ob tem, da se je nekaj izjemnega pripetilo Harryju Kaneu – najbolj učinkovit strelec lanske in predlanske sezone v Premier ligi je hitrejši, v šprintih je precej bolj eksploziven. Njegovi pospeški v začetkih štirih korakih so dokazano bolj nagli. Zelo uporaben popravek v statistični koloni z naslovom “Kako ekspresno je švgnil je mimo” za Kanea, kaj?

Vse je možno tudi na še enem težko predvidljivem merjenju, to je na obračunu med Huddersfieldom in Leicester Cityjem, ki seveda še nikoli nista obračunavala med angleško elito. Sta pa zato že mnogokrat West Bromwich in West Ham. Takole na daleč se zdi, da je bilo na teh tekmah dovolj časa tudi občasno do konstantno zehanje. Toda ne. V zadnjih osmih letih sta se komaj dva spopada med birminghamskim in londonskim klubom zaključila z 0:0. Veliko več razlogov za dremež ponudi tekma med Newcastleom in Stoke Cityjem, ob kateri sem vedno začuden, če bi ta slučajno mine brez dodatne klofute ali pa vsaj krepke brce (mimo žoge, jasno, v meso nasprotnika) oziroma mine brez sodnika v prvem planu, medtem ko bi ta cinca, ali naj iz žepa potegne rumeno ali rdeče opozorilo.

Šest let je že od zadnje zmage Arsenala na Stamford Bridgeu. Chelsea je na zadnjih tekmah uspeli prestaviti v dirkalne obrate, Alvaro Morata je s tremi ligaškimi zadetki že potrjen kot domača napadalska zvezda. Španec je vse gole dosegel s streli z glavo, kar je za novoprišleke v Anglijo precejšnja redkost. Arsenal je bil na zadnjih dveh tekmah tudi prepričljiv, a se zdi, da bo kakovost in taktična izurjenost njihovega tokratnega nasprotnika prezahtevna za dosego pozitivnega izida. Spet.

Zaključek kroga bo derbi a la Wayne Rooney ali tekma med Manchester Unitedom in Evertonom.
Tudi tu bi po mojem mnenju moral zmagati preprosto močnejši oz. tisti v boljši, v bolj stabilni formi, v večjim naborom kakovostnih igralcev – in to je kakopak Manchester United. Možnosti, da Romelu Lukaku z zadetkom ali dvema užalosti svoje nekdanje navijače so velike. Najsi bo na Unitedovi strani poškodovan Paul Pogba in najsi Jose Mourinho v petih merjenjih z Ronaldom Koemanom, zanimivo, še ni uspel vknjižiti zmage – to ne bo odločilno. Razen? Razen, če se Everton po sramotni četrtkovi predstavi v Bergamu znova naelektri do stopnje, ki jo je izkazal na uvodni prvenstveni tekmi, ko je v gosteh zmedel Manchester City.

Izjemne tekme, izjemni nogometni užitiki – v Premier liga že vre.