Povratniški je vedno občutljiv - krog v Premier ligi pa sploh. Najboljšim je evropski teden posrkal veliko moči, nekaterim pa tudi morale. In kar štirje med temi bodo vključeni v dva velika nedeljska derbija. Tottenham in Everton sta tokrat zgodbi zase.

Sobotni opoldanski začetek 11. kroga bo v vetru in hladu. Po novem zmagovalni Leicester City gostuje pri prav tako – po novem zmagovalnem – Stoke Cityju. Oboji so torej prvenstvo končno zagrabili resno. Zanimivo bo opazovati morebitne prve zaznavne taktične spremembe, ki jih bo v Leicesterjevo igro vnesel njihov novi trener Claude Puel.

Kasneje bo Newcastle United na muhi čakal Bournemouth. Brez uporabe leksikonov ali Googlove analitike je jasno, da se bo Swansea City na obračunu proti Brightonu pognal zmago, ki je zanj preprosto nujna. Podobne priložnosti se Swansea Cityju ne ponujajo ravno vsak konec tedna. Ni pa izključeno, da bo Huddersfield po enem uspešen in enem neuspešnem spopadu s slavnima nasprotnikoma proti vedno nekam potuhnjeno-pragmatičnemu West Bromwichu malenkostno izpregel. West Bromwich je zadnjo zmago ligaško zabeležil – saj ni res, pa je – avgusta!

Še kako nehvaležno pa je napovedovati razplet tekme v Southamptonu, kjer se bo ustavil v tem prvenstvu kot gost vselej močno pikanten Burnley. Namreč. Southampton je napadalno prepogosto neučinkovit. Medtem pa je bil zid, ki ga zna pred svojega vratarja Nicka Popea – ta je odlično zamenjal od srede septembra poškodovanega Toma Heatona – postaviti Burnleyjev kordon v zadnjih tednih ključ do njihove trenutne visoke pozicije na tabeli. Spopad med desetim in sedmim ne bi smel razočarati.

Kasneje v soboto bo Liverpool, ki je maja na London Stadiumu West Ham zdrobil, imel več težav, kot pa se zdi, da naj bi jih lahko imel. V četi trenerja Slaven Bilića bo manjkalo nekaj branilcev, za katere trdim, da so tako ali tako najbolj koristni, ko so odsotni. Po dveh lahkih zmagah v zadnjem tednu bo Liverpool zdaj izpostavljen v vseh tekmovalnih ozirih zahtevnejšemu konkurentu. West Ham se mora pred svojimi navijači dokazati in pika. V primeru poraza se bodo temni oblaki, ki se že dva meseca zgrinjajo nad Bilića, spet zgostili. Ne bi se čudil, če Liverpoolu tokrat ne bo uspelo pospraviti vseh treh točk. To tekmo bom obiskal. Spremljajte twite v živo na računu @ambrofuzbal.

Na prvem velikem nedeljskem derbiju Arsenal najbrž res nima nikakršnih možnosti. Še zlasti ne po sredini veličastni evropski zmagi Manchester Cityja v Neaplju. Bodoči nov angleški prvak je suvereno nadigral bodočega italijanskega. Slednjo špekulacijo omenjam le kot bežno dopolnilo opisu napadalske sile, ki jo pooseblja tim, kot ga v Premier ligi nismo gledali že skoraj dve desetletji. Teorem pravi, da bo v velikanski prednosti Arsenal, če doseže prvi zadetek na tej tekmi. A tudi če res ga, bo zmaga ostala doma. V Angliji si za zdaj še nihče ne upa priznati, da bo Manchester City letos do konca liga zdržal neporažen. Ta tekma bo dokončno napovedala prav to. Na zadnji časopisnih straneh v ponedeljek lahko pričakujemo portret Arsènea Wengerja in naslov, ki asocira na njegovo ekipo iz sezone 2003-04: “Spet sem gledal nepremagljive“.

Nasprotno pa se bo Manchester United najbrž še enkrat več značilno ugnezdil v obrambi in tako poskušal vendarle enkrat za spremembo zmagati v Chelseaju. Ali drugače. Ponoviti uspeh izpred tedna v dvoboju s Tottenhamom. Po vsem, kar gostitelji izkazujejo v zadnjih tednih bi mu lahko celo uspelo. Strateg londonskih modrih Antonio Conte je v letošnji sezoni obrambni del svoje ekipe zarotiral že na fenomenalnih devet različnih kombinacij. To je za Italijana tako netipično kot odklanjanje pašte. Lani je bila prav utrjena in izurjena zadnja linija bistvo Chelseajeve ligaške zmage. Res je, da sta prvake zelo prizadeli poškodbi Victorja Mosesa in N’Goloja Kanteja. Toda vseeno je ta statistika šokantna. Francoski vezist se bo po poškodbi v postavo najbrž vrnil, vprašanje pa je, kako učinkovit bo na tako občutljivi tekmi. Po obupno slabi predstavi v Rimu bo Cesc Fabregas najbrž le na klopi. To pa pomeni, da bo edini kreativec v modrem Eden Hazard. V prejšnjem prvenstvu se je Jose Mourinho na dveh tekmah proti Chelseaju odločil za obliž-pokrivanje, ki ga je nad belgijskim asom izvajal Ander Herrera. Pri tem je bil Španec enkrat je uspešen, enkrat ne. Še posebej lačna zadetka bosta obe špici Alvaro Morata in Romelu Lukaku.

In še. tudi če bi bil Crystal Palace podobno močan in kakovosten kot je Real Madrid, bi se na Wembley pod Tottenhamov nož najbrž odpravil s cmokom v grlu. Si predstavljate, da Spurs te tekme ne zmagajo. Oziroma. Da bi Everton kar naenkrat uspel zmagati, to pomeni premagati Watford?

Edino, kar je zagotovo res, je dejstvo, da bo tudi po 11. krogu na vrhu premierligaške lestvice Manchester City. Ter. Da bo ta trditev aktualna še kar nekaj zaporednih tednov.