Nov 29. krog zelo verjetno prinaša simbolno in dejansko menjavo lastnika angleškega prvenstvenega naslova, poleg tega pa še lep niz tečnih tekem, tečnih še zlasti za najboljše.

Ti so namenjeni premagati neugodne nasprotnike, za nameček v skrajno neugodnih polarnih razmerah. Toda eno drži kot pribito. Premierligaša, ki ju bomo ta vikend spremljali s posebnima tipma miloščine, sta zagotovo West Brom in Arsenal.

Ob primerjavi psihičnih stanj tekmecev na uvodni, ki bo odigrana v soboto opoldne, dilem okrog zmagovalca ne bi smelo biti. A glede na to, da Burnley letos doma še ni zmagal, se projekcije lahko tudi spremenijo. Vseeno ne gre zaobiti dejstva, da Everton na tujem v zadnjih mesecih praviloma poklekne. Prav tu bi domači morali najti motiv za predstavo, ki ne bi zadišala po ležernost na račun bivanjske brezskrbnost. To brezskrnost pa seveda omogoča lestvična sredina, ki sta jo oba klub že dosegla. Na Turf Mooru tudi sicer rado piha, tokrat bo še bolj.

Tottenham in Liverpool proti občutno slabšima nasprotnokoma ne smela zatajiti. Napadalna surovost bi oba dvignila bližje ali v primeru rdečih že spet čez manchesterskega drugouvrščenca. Pri čemer Tottenham potrebuje še eno svežo samopotrditev, s katero se bo nato med tednom lotil Juventusa. Ali drugače. Huddersfield na Wembelyju in Newcastle na Anfieldu kaj dosti možnosti nimata.

Skrajno zanimiv je par Swansea City–West Ham. Domačinom preprosto ne bi smela zgoditi še druga zaporedna prvenstvena farsa, kajti tako bi ti v dobršni meri zapravili kredit nabran ob januarskem vztajenju. West Ham pa kaj dosti nasprotnikov, ki so uvrščeni pod njim, do konca lige na urniku ni ostalo. Torej?

V podobno nogometno-psihološko folijo je ovito tudi gostovanje Stoke Cityja v Southamptonu. V zadnjih letih stalna premierligaša imata težave. Še kar naprej jih imata. Oba nikakor ne zmoreta pošteno speljati, kaj šele udejanjiti rezultatsko serijo, na katero bi bili njihovi navijači ponosni. Če se vsaj enemu od njih ne bo spročila lakota po zmagi, bi ta obračun že v prihodnji sezoni kaj lahko gledali v championshipskem režimu.

Kategorija skrjanega obupa na nastopi zdaj. Če jih West Brom po grbi dobi tudi v Watfordu, je z njim definitivno konec. S službo njihovega trenerja Alana Pardewa, in to že po štirih mesecih, pa prav tako.

Na kakšne vrste konec pa upajo Arsenalovci? Vsaj Brighton bi po dveh zaporednih totalkah ob dotikih z Manchester Cityjem pa ja lahko zlomili. Toda v praksi bo to izjemno težko. Kajti tihi in skromni Brighton ima v svojem razvojnem planu posebej podčrtana le domača veselja. Na tujem se kaj dosti niti ne trudi. Zmaga nad trenutno hudo ranjenim velikanom bi bila nekaj zgodovinskega. Pa Arsenal? 6.mesto in to bo to ali še kaj več, če nismo že zdavnaj prepozni – to je zdaj vprašanje.

V lanski sezoni je je Chelsea na Etihadu lepo zmagal, zato pa jeseni na Stamford Bridgeu še lepše izgubil. Manchester Cityju do naslova manjka še pet tri-točkovnih glorij. Malenkost, mar ne. To bo zelo pomembna tekma za Chelseajevo napadalo špico, ki bi bil lahko v tem primeru ne Alvaro Morata, pač pa Olivier Giroud. Vsekakor pa je zelo verjetno, da bo igra gostov taktično presečna množica med tistim, kar smo že videli ob njihovem v nedavnem obračunu proti Barceloni in kar bomo videli na povratni proti istemu euro tekmecu. Mogoče pa se res zgodi presenečenje. Presenečenje v tem smislu, da se Chelseaju v nedeljo na poti domov ne bi bilo potrebno ustavljati pri Arsenalu, da bi slavna Londončana žalost skupaj namakala v solzah.

V ponedeljek naj bi bilo vreme uporabnikom nogometne vrste že veliko bolj naklonjeno. Če bo dež, bo žur še večji. Manchester United naj raje zelo pazi na Selhurst Parku, kajti Crystal Palace je minuli konec tedna Tottenham zadrževal vse do zaključka napornega obračuna. Vrtanje v domači bunker pa v tej sezoni Manchester Unitedu pogosto povzroča težave. Morda pa se vzorec iz Basla ali iz Huddersfielda res ponovi. Kdo ve?

Enemu do dveh, do treh bo spektaklurano spodrsnilo – vam povem, da jim bo res.