Tisti, ki so štrikali prej in na zadnjih tekmah računajo na srečen popravek svojih grehov, so v hudih škripcih. In to se zelo čuti.

Tu je že je tisti vikend, ki si ga Premier liga bratsko oz. sestersko deli s polfinalnima obračunoma v slovitem Angleškem pokalu. O teh dveh na kratko na koncu. Sicer pa: šest ligaških tekem v treh dneh, pri čemer bo sobota nenavadno skromna le z dvemi.

Gostovanje letečega Liverpoola pri iz lige poslavljajočem se West Bromu posebej resnega napovedovanje niti ne potrebuje. Navkljub presenetljivi zmagi taistega West Broma na Old Traffordu pred tednom ne.

Zato pa bo toliko bolj sočen drugi sobotni spopad ali nov londonski derbi Watford – Crystal Palace.

Edino, kar še žene domačo ekipo, je apetit po enem res poštenm in po možnosti zmagovalnem zaključniem nastopu pred domačo publiko. To bo Watfordov predzadnji poskus v tej smeri. Watford je namreč nazadnje odigral solidno in zmagal pred sedmimi dolgimi tedni, od tedaj naprej pa je z izjemo remija proti Bournemouthu le serijsko izgubljal. Sicer je bolj dopustniški pristop marca in aprila pri Watfordu že tradicija. V isti paket anualnih dogodkov pa sodi tudi temeljita kadrovska prevetritev prvega moštva, vključno z odprodajo najmanj štirih, petih posameznikov, ki jim je skozi sezono cena poskočila (zato klub zelo verjetno za lepe novce zapuščata Brazilec Richarlison in Francoz Abdoulaye Doucouré), pa tudi odpust glavnega trenerja. Pred nastopom službe na severu prestolnice zelo hvaljeni španski strateg Javi Gracia si na osnovi Watfordovih izidov v zadnjem obdobju v Angliji svojega portfelja ni popravil. Prav nasprotno. Je pa klub uspešno ohranil v Premier ligi, kar pomeni, da je njegov prvi, resda kratkoročni, cilj dosežen.

Ker sumim, da se pri Watfordu natančna revizija z brutalnimi rezi vred obeta tudi tokrat, še bolj goreče ob tem paru navijam za Crystal Palacea. Ta je v odlični fizični in psihološki formi.

Arsene Wenger sporoča, da bo po koncu sezone po 22-ih letih zapustil mesto Arsenalovega managerja. Vsi, ki bomo na tej tekmi se že veselimo Alzačanovega profesorskega nasmeška in modrih zaključnih besed, ki bodo šel nekako tako: “Tole vam prepuščam, pa da po tem, ko bom zaprl vrata, v razredu ne bo kakšnega kravala.”

Analogija z nedavnim West Hamovim gostovanjem pri Chelseaju je na mestu – toda le do trenutka, ko se zavemo, da se Arsenal vsakega od svojih gostov loti po mačje – najprej ga uro izčrpava, na koncu pa užali s dvema, tremi hitrimi goli. Kje bi v tej konstelaciji lahko našli oblak kisika, ki bi priskrbel uspeh West Hamu? Na primer, da se utrne Marku Arnautoviću, ki bi postal prvi strelec na tekmi in tako Arsenal pognal v paniko. Obstaja tudi možnost, da se eden ali pa kar oba vratarja – Petr Čech in Joe Hart – znova predstavita kot velika sezonska obupanca, golmana s slabima statisikama, ki vključujta res presenetljivo veliko število napak. Še posebej na Čechovem računu so bile do sedaj bolj redke kot pa redne. Medtem ko Joe Hart, pa čeprav vsi vemo, da ga prepogosto lomi tako zelo, da ni verjeti, ostaja med najbolj resnimi kandidati za angleško številko ena na prihajajočem Svetovnem prvenstvu. V Angliji je debata o tem, komu bo selektor Gareth Southgate najbolj zaupal skrb za mrežo, ravno v minulem tednu dosegla nov vrhunec. Evertonov Jordan Pickford je prvi Hartov protikandidat, toda ta vseeno s premalo reprezentačnih izkušenj. Možnosti ima tudi Jack Butland (Stoke City) in Nick Pope (Burnely), pa čeprav sta tud ta dva v primerjavi s Hartom na reprezentačni sceni še zelo mlečnozobna.

Spet bo v akciji tudi Stoke City. Ah ta Stoke! Realno ima ta v zadnjih štirih nastopih možnost še trikrat zmagati. Toda začeti mora tu in zdaj. Burnley bo po četrtkovem redkem domačem porazu v nedeljo še bolj pasji kot je sicer. Tisto, kar je še kar naprej na 19. mestu uvrščeni Stoke pokazal nazadnje, ko je gostoval pri West Hamu, pa za obstanek tako ali tako ni bilo zadostno. Ubogi Stoke.

To bi bila prava priložnost za proslavo s pokalom in šampanjcem, a le če bi že prej vedeli, da bo potrditev naslova za Manchester City prineslo tisto šokantno presenečenje na Old Traffordu. Tako pa. Swansea City bo pred tekmo razvrščen v častni vod, ki bo nove prvake pospremil na igrišče. Nato bodo ti še enkrat zmagali. Tako bo še naprej zelo ogroženi Swansea navdih za dve zadnji odločilni zmagi raje prihranil za maj.

Prihajajoči ponedeljek bo pravi ponedeljek, kajti dan se bo zaradi svoje nesrečne lege v tednu vlekel po polžje, za nameček pa se razvlekel v še bolj polžji zaključek tega 35. kroga, kajti srečala se bosta dva, ki se jima ne mudi pač nikamor več. Idelna ravnovesna sredina je navadno označena z 0, ni pa zključeno, da bo končni izid tekme Everton – Newcastle natačno 0:0. Če bi Newcastle sezono končal kot 9., bi bil to za klub, ki je še lani novembra s svojo kobilico grobo praskal dno oziroma nasedal v coni za izpadanje, resnično velik dosežek. Na drugi strani pa se pri Evertonu nihče ne bi posebej vznemirjal, če bi ta pristal na zanj zelo povprečnem 10. mestu. Ta sezona je za Everton prava mala katastrofa, neslaven zaključek te pa bi bil še bolj poudarjen povod za spis odpustnice trenerju Samu Allardyceu. To dejanje klubske uprave bi navijače Evertona po devetih zelo traumatičnih mesecih končno spravilo v dobro voljo.

Sobotni polfinale v FA pokalu Manchester United – Tottenham je z naskokom najbolj zanimiv derbi tega vikenda. Tekmeca sta drug drugega v tej sezoni že porazila. Oba trenerja José Mourinho in Mauricio Pochettino sta prepričana, da bo njun nasprotnik v finalu lažje premagljiv kot pa ta polfinalni. Manchester United se je v četrtek v Bournemouthu predstavil kot spet zelo racionalen team, Tottenham pa v torek v Brightonu ni deloval kot super-močna in za nivo lige prvakov izurjena ekipa.

V nedeljo na Wembleyjevsko zalenico stopita še Chelsea in Southampton. Ob tem paru pretirano filozofiranje načeloma lahko opustimo, toda pokal je pokal in tako Chelsea kot tudi Southampton imata v tej sezoni največ dela sama s sabo. To pa so lahko temelji za veliko zmedo in večje presenečenje. Njuno prvenstveno srečanju pred komaj tednom, skupaj z nenavadnim dramaturškim lokom in nepričakovanim končnim izdiom (2:3), bolj konfuzno sploh ne bi moglo biti.

Uživajmo nogomet v skoraj že poletnih pogojih.