Nov krog v angleški Premier ligi bo briljanten. Eno cvetko imamo celo v soboto zvečer. To bo takoj po koncu klasičnega golgeterskega praznika. Vsaj upamo, da bo tak.

Bo pa tudi 11.krog zagotovo okrepil trend, ki ga zaznavamo že nekaj let, pa ne samo v Angliji, pač pa po vsej Evropi. Najboljši so še boljši, najslabši cepetajo še bolj medvedje in hropejo še bolj obupano.

Enajstico odpre obračun med Bournemouthom in Manchester Unitedom. Vsi vemo, kaj lahko pričakujemo na domači strani, medtem ko tistega, kar nam bo ponudil Manchester United skorajda ne moremo predvideti. Če bosta oba tekmeca čakala na možnost protinapadov, bo prva sobotna partija bolj odbojkarska ali namiznoteniška. Romelu Lukaku je na treh tekmah proti Bournemouthu zadel šestkrat. Tega namiga bi se morali Unitedovi navijači veseliti. Enako tudi spomina na njihova zadnja dva gostovanja pri “višnjah” na angleškem jugu. Po koncu te tekme José Mourinho svoje ase pelje v Torino. Od tam pa domov, dejansko pa na Etihad. Vsekakor si Portugalec ne želi, da bi ga premikastil tudi mini-Pep, kakor v Angliji vse pogosteje imenujejo Eddieja Howea, trenerja Bournemoutha.

Mo Salah Arsenalu vsakokrat z užitkom zabije vsaj enega. To je lani dvakrat storil v rdečem in pred leti tudi v modrem dresu. Švicarska ura, ki tiktaka v obrambi tokratnih domačinov, bo morala biti še posebej natančna. Bilo bi celo bolje, da bi prehitevala. Granit Xhaka in Stephan Lichtsteiner lahko postaneta heroja, lahko pa nekaj povsem nasprotnega. Tris liverpoolovih napadalskih blaznežev navadno poskrbi, da njihova ekipa v vodstvo pride prva. Arsenal pa ima to kislo-sladko navado, da zadetek najprej prejme, šele nato doživi preporod in zmagovalno vstajenje. Odličen nogometni dvoboj ne sme izostati.

Tudi Tottenham je med tistimi, ki je v letošnjih prvih desetih krogih zbral največ točk odkar se gremo Premier ligo. Pa saj jih ima ta čas tudi Leicester točno toliko kot jih je imel, ko je osvojil naslov. Nenazadnje jih ima tudi Manchester United prav koliko kot jih je imel v sezoni 1998-1999, ko je osvojil trico. O sobotnem večernem obračunu je govora. Tottenham bi pod nujno moral poskrbeti, da se njegova morala pred tekmo v Ligi prvakov proti PSV-ju še okrepi. Sredina zmaga v Ligaškem pokalu proti West Hamu je bil kar zadosten rešilni obliž po ponedljkovem porazu, ki jim ga je – na wembleyjevski njivi – nakopal vodilni Manchester City. Wolverhampton je na zadnjih dveh tekmah izgubil, pa čeprav – obeh primerih – ni bil izrazito slabši tekmec. Dober obet za zanimivo srečanje v mestu avtomobilskih jaguarjev.

Veselimo se tudi možnega nedeljskega paradoksa. To pa je položaja, ki bi nastal, če bi gostujoči Southampton po petih tekmah brez doseženega gola končno le uspel zatresti mrežo. In to za nameček še na Etihadu. Zmagovalcu in poražencu bi odleglo. S tem kakopak računam, da bo tekmo dobil visoko favorizirani Manchester City.

Nazadnje, ko je Crystal Palace gostoval na Stamford Bridgeu, se je za domače izšlo dobro. A le za las. Urok je bil tako pregnan. Pred tem je Palace na mini-londonskem derbiju pri Chelseaju zmago slavil kar dvakrat zapored. Domači bodo prevzeli kontrolo ali storili vse, da preprečijo kakršno koli možnost za rezultatsko guncanje.

Obupanca se najdeta v ponedeljek zvečer. Ob sta jih po glavi dobila že sedemkrat. Fulham je uspel enkrat zmagati, zdaj domačin Huddersfield pa še to ne. Slednjemu je ponuja lepa priložnost za prvi tosezonski uspeh, saj je Fulham na svojih zadnjih štirih ligaških nastopih v lastno mrežo izpustil kar petnajst žog. To srečanje se morda v arhive zapiše kot poslednji met Fulhamovega trenerja Slaviše Jokanovića.

Okusen nogometni vikend, ni kaj. Dober tek.