Liverpool je v ponedeljek izgledal kot da se West Hama malce boji, pa čeprav so bili West Hamovci pred tem poraženi trikrat zapored. Zato pa je takoj po sredini zmagi na Goodison Parku moštvo Manchester Cityja eksplodiralo od veselja, kar je pomenilo potrditev njihove namere - ostati na vrhu!

Vprašanje, ki se postavlja je: Kako zelo se Liverpool boji Cityjeve namere? Bejži, bejži! Ali je navijanje za peklensko napeto končnico letošnje Premier lige res filozofski greh? Ni. To je najslajši užitek.

Liverpool nastopi v soboto, Manchester City zdaj z odigrano tekmo več pa v nedeljo. Obrambno slaboten Bournemouth je gost pri rdečih, sinje-modri pa bodo vpleteni v super derbi. Na Etihad prihaja Chelsea.

City je jeseni na Stamford Bridgeu izgubil. Prvikrat v tej sezoni. Takrat brez poškodovanega Sergia Aguera. Argentinca bosta zdaj v obeh napadalnih konicah. Gonzalo Higuain pri gostih, se ve. Chelsea je bil na svojih zadnjih dveh gostovanjih soočen z grobima upper-cutoma. Arsenal in Bournemouth sta ga spodnesla s skupnim izidom 0:6! Res pa je tudi, da je Chelsea tisti klub, ki je Pepu Guardioli v ligaškem smislu do zdaj priskrbel največ razočaranj (4x poraz, 4x remi, komaj 2 zmagi). Londončani imajo nato pred sabo še kako veselo februar-ščino: po Cityju, United (FA pokal), po Unitedu spet City (finale Ligaškega pokala), po Cityju pa še Spurs. Ajaj-jaaa!

Precej naravno je, da si pri modrih ne želijo bušk že na prvi stopnji razvoja odločilno-kritičnega niza, kaj. Cityjevci pa vedo, da je vredno pritisniti prav zdaj. Pa saj so lansko kvoto porazov že prekoračili. Silovita tekma bo. Eden Hazard se mora izkazati, če se je pred dnevi izpostavil z jasnim namigom, da zapušča London, saj se namerava preseliti v Madrid. Tam ga bodo sprejeli, brez dvoma, rade volje. Omenja se sto-milijonski ček, ki ga bo Real poslal Chelseajevi finančni službi. Takega dokumenta pa ne podpišeš in odpošlješ za igralca, ki na vélikih predstavah ne zna vključiti svoje turbine.

Dodatna statistična zabavnost se plete okrog sodnika te tekme. To bo Mike Dean. Ko bo Dean iz svojega žepa naslednjič izvlekel rdeči katon, bo to njegova jubilejna stota poteza te sorte. Dean rdečega v povprečju kaže vsako četrto tekmo, ki jo sodi. Uganite, kdaj je izključeval nazadnje? Yes!Pred tremi tekmami (Huddersfield-Burnley). Mike Dean je v odlični rdeče-kartonasto-escentrični formi. V tej sezoni je z njimi pomahal že devetkrat.

Ob tem je znano tudi, da je bil Sergio Aguero v svoji ne posebej kramparski nogometni karieri že dvakrat izključen po tem, ko je brcnil prav Davida Luiza. In še jih je zgodb, ki prepletajo osebne in klubske usode, ko gre za tektonske spopade med Manchester Cityjem in Chelseajem. Liverpoolovim navijačem, ki ne marajo niti enih niti drugih, se bo najbolj smejalo, če bo končni izid obračuna neodločen. “Rent-boys ali plačanci pri obeh klubih si kaj več ne zaslužijo”, bi bila parafraza gorečega Liverpoolovega navijača, ki je pred leti postal skratkotrajna spletna seznacija. V resnici pa si scousers, po naše skausarji ali Liverpoolovci (s tistim nemogočim rovtarsko-zvenečim naglasom) potiho in nemara prvič po dobrem desetletju žeiljo, da bi slavil, kot mu pravijo, Chelsky. “What a time to be alive” ali na približno “V kakšnih časi živimo, bog nam pomagaj”.

Leicester obišče Tottenham, Arsenal pa Huddersfield. Podobno kot pri tokratnem rado pripeti, da tudi Leicester kar nekako najde svoj trenutek navdiha in preseneti. Ko se pogovarjamo o tem, kakšne so možnosti za to, da spodrsne vodilnima dvema, kar nekako pozabljamo, da sreča lahko spet pospremi ali pa končno zapusti Tottenham. Spurs so z nizom pozno doseženih golov takole čez palec tudi že izkoristili vse Jokerje ali Srečkote iz talona. Se vam ne zdi. Pa saj je Tottenham v zadnjih desetih tekmah nabral največ točk med vsemi (24). Manchester City in Liverpool sta jih v tem času zbrala po 23. Mimogrede želim poudariti le, to da bo tudi prva tekma našega nedeljskega sporeda zanesljivo odlična.

Prvi sobotni par bo Fulham–Manchester United. United bo torej še za časa sobotnega kosila na lestvici 4. Zelo verjetno bo tako. To pa zato, ker je Fulhamova obramba najslabša – najslabša v Premier ligi, najslabša v vseh devetih angleških ligah, najslabša med vsemi evropskimi top-5 ligami, tako zelo najslabša, da že lahko prejme priznanje za “najslabšost” leta: 55 prejetih golov na komaj 25-ih tekmah – pa saj moraš biti za kaj takega res mojster – z dvema levima (ops, desnima, če si levičar) in brez glave! Eh. Za nameček je André Schürrle, Fulhamov posojenec iz dortmundske Borussie, v torek izjavil, da si čez tri mesece želi vrnitve v svoj matični klub, pa čeprav ga je ta v London posodil za dve in ne samo za eno sezono. Nekdanji krilni napadalec Chelseaja je bil njega dni asistent pri zadetku, ki je Nemcem zagotovil naslov Svetovnega prvaka. Slabih pet let pozneje pa mu grozi sezona v angleškem Championshipu. Oh, ti moj Schürrle!

Še dva obračuna bosta ta konec tedna fantastična. Najmanj še dva. Watford–Everton je prvi med tema dvema. Namreč. V Watford se vrača trener Marco Silva, ki je lani ob tem času klub iz severnega londonskega obronka zapustil predvsem zato, ker ta, to pomeni nekdanji delodajalec, ni pustil prestopili k sedanjemu. Silva je Evertonov strateg postal šele lani poleti, a takrat že kot brezposelen, saj so ga pri Watfordu odslovili. Poleg Silve je Watford na Evertonov račun pred to sezono zapustil tudi obetavni Brazilec Richarlison. V primeru brazilskega reprezentanta je bil dejansko Watfordov račun tisti, ki je registriral profit. In to ne posebej skromnega – 40 milijonov funtov. Watfordovi navijači si želijo sladkega simbolnega maščevanja za Silvino lansko nelojalnost. Obeti za Hornets so dobri. Zakaj? Ker je Everton slab. Še posebej je uboga njegova obramba. Everton vztraja pri conskem tipu branjenja. Saj vemo, kaj se dogaja, ko ta obramba kapitulira: “Ta je bil tvoj, zakaj ga nisi prijel. Ti bi ga moral kriti. Ne, ni bil moj. Ta je bil tvoj, njegov…” ipd. Everton je od avgusta semkaj po prekinitvah pogoltnil že 12 golov. Med te niso vštete 11-metrovke. V tem neslavnem statističnem segmentu s po enajstimi zadetki prejetimi po izvajanjih kotov ali prostih strelov Evertonu v tej sezoni sledijo Newcastle, West Ham in Wolverhampton. Dodatno črno piko namenjeno Marcu Silvi pa doda podatek, da so od nastopa Portugalčeve službe v Premier ligi njegove ekipe (Hull City, Watford in Everton) po prekinitvah klonile že 35-krat! Silvo, ki je bil v tem obdobju skoraj pol sezone brez službe, na tej razpredelinici “lovijo” Chris Hughton (Brighton, 29), Claude Puel (Southampton, Leicester, 26) in Eddie Howe (Bournemouth, 25). Matematično je tako najbolj verjetno, da bo navijači Watforda še posebej krvoločno renčali medtem, ko si bodo njihovi krilni napadalci nastavljala žogo z namenom sprožiti visok predložek v Evertonov kazenski prostor. Kar zabavno, mar ne. Bodimo pozorni, kako se bo izšlo.

West Ham je decembra Crystal Palace odpravil s solidno zmago (3:2). Lep gol je tedaj zabil Felipe Anderson. Obe ekipi sta spletu zmagovalnih in neodolčenih naključij v minulem krogu temu obračunu zagotovila status klasike. Londonske klasike. West Ham je v ponedeljek sijajno kolektivno nevtraliziral vodilni Liverpool, Crystal Palace pa si je z zmago proti Fulhamu tlakoval prosto pot do obstanka. Pa še največji sezonski problem – to je manjko napadalcev – je z nastopom Belgijcev, prej dolgo poškodovanega Christiana Bentekeja, in novoprišleka Michyja Batshuayija, za Palace naenkrat rešen. To bo tudi divja tekma.

26. krog bo nekaj zagotovo zgostil.