Medtedenski so pikantni. Še posebej če ti vključujejo pomembne ali pa zelo pomembne derbije. Sploh pa je veselica pekoča, če se znova obeta globalno zgražanje nad vedenjsko metodologijo, ki jo v javnosti uprizarjajo zaposleni pri Chelsea FC.

V sredo zvečer bo v mestu vladala blaznost. Na domači stran bo med vratnicami stal Kepa Arrizabalaga. Igra obeh tekmecev bo eno samo mečkanje, tako da bo na koncu izid 0:0 – to pa je rezultat, kot ga na obračunih med Chelseajem in Tottenhamom nismo imeli že dobra tri leta. V tem času sta kluba v vseh treh domačih tekmovanjih pomerila že devetkart. Štiri zmage ima ena, štiri druga stran, le enkrat pa mestni derbi ni bil odločen.

Le še na kratko glede fiaska, ki si ga je ob koncu finala Ligaškega pokala privoščila Chelseajeva komanda. Manager je kriv, ne pa vratar! Če se dogovorimo, da bomo tik pred izvajanjem enajstmetrovk zamenjali golmana, potem ga zamenjamo. Če pa se dogovorimo, da bo vratar na igrišču vrata branil do konca, do konca podaljškov in tudi do konca izjavajanja odločilnih kazenskih strelov, potem velja točno to. Seveda pa, v primeru, če se igralec oziroma vratar poškoduje, nastopi plan b, to pomeni njegova menjava. Maurizio Sarri je ponorel brez pravega razloga. Saj je španski vratar svojemu trenerju jasno nakazal, da ni tako zelo poškodvoan, da bi moral na klop. Kepa se je opravičil. Tedensko plačo bo prenakazal v dobrodelne namene. Amen.

Chelsea je po stari navadi izpadel kot rahlo obseden, plus rahlo zmeden klub, še prej pa kot rock’n’roll združba, ki rada imropvizira. Rock bendom, ki radi zavozijo po svoje in večino svojih songov na koncertu razpotegnejo v časnovno nedoločenost, se v glasbenem žargonu reče jam-bendi. Pionirji takega načina taktično ohlapnega rockovskega muziciranja so bili legendarni Kalifornijci Grateful Dead, njihovi nasledniki pa so meddrugim tudi skupine Phish, Widespread Panic, Dave Matthes Band, ali pa po zvoku še bolj progresivni Angleži Ozric Tentacles. Preverite jih.

Akcija na Stamford Bridgeu bo dobrovoljnega značaja. Brez skrbi. Nogomet je včasih še večji rock’n’roll kot pa je rock’n’roll sam. Še zlasti Chelsea se mora dokazati. Zanj bi bilo skoraj lažje, če bi Tottenham v soboto po splošno sprejetem načrtu namahal Burnelyja. To se ni zgodilo. Se pravi, grizli bodo tudi Spurs. Najbrž bolj natačno in bolj ekspeditivno, kajti njihovi tekmeci v modrem so imeli za regeneracijo težkih nog na voljo dan manj. Ob tem, da so, še zlasti Eden Hazard in N’Golo Kanté, zelenico na Wembelyju šprintersko prekrižarili večkrat kot pa bi jo, če jih njihova dobra in disciplinirana igra ne bi zvabila v podaljške.

Zelo na konju se počutijo Arsenalovci, saj jim bo srečanje z Bournemouthom zelo verjetno zagotovilo tri nove točke. Manchester United pa se svojih domačinov Crystal Palace, navkljub številnim poškodvanim, najbrž tudi ne boji posebej. Istočasno bo Manchester City doma napadel West Ham, ki ima v soboto doma pričakuje lažje premagljivi Newcastle. Precej bolj pa me skrbi, tako kot vse Liverpoolovce, navihani Watford. Ta igra brez manir, brezbrižno. Angleži temu sporščenemu, neprizadetemu in obenem zelo preudarnemu načinu prebijanja skozi življene ali pač skozi nogometno tekmo rečejo kar street-wise. Njihova miselnost je, po naše, uličarska, ulično-brihtna. V ta vedenjski paket pa sodi tudi kraja kake dragocene ligaške točke, in to tam, ker tega nihče ne pričakuje. Pa saj vemo, kako to gre, kaj.

Na Old Traffordu je Liverpool odigral obupno slabo. Statistika preigravanj Mo Salaha je uspela doseči le vrednost 15%. Jürgen Klopp se po menjavi kapetana Jordana Hendersona z njim ni rokoval, kasneje je, še predno je Švicar vstopil, kričal tudi na Xherdana Shaqirija. Oh ne – Sarri, stari, pa saj trenutno ti sploh nisi največji kolerik v Premier ligi!

Med tekmami, ki se bodo odigrale v sredo zvečer izpostavljal tudi tisto v Southamptonu. Če domačini ne bodo sklestili Fulham, potem je njihov obstanek resno ogrožen. Zdaj pa dokončno res! Pogled na seznam Southamptonovih tekmece v prihodnjih tednih kaj lahko sporži reakcijo podobno tisti, ki nastopi po tem, ko se malce prenagljeno spravimo h grickanju tamalega feferona.

Torkovi pari do bolj rahle sorte, a vseeno zelo zanimivi. Po skoraj treh tedni v areno vsotpa Evertona, in to tisto v Cardiffu. Leicester City, ki je oslovil trenerja Claudea Puela doma pričakuje Brighton. Francoz je bil že dalj časa med kandidati za odpust, saj so ga imeli poln kufer tudi že igralci. Vratar Kaspar Schmeichel in napadalec Jamie Vardy sta v zadnjim tednih večkrat kar javno priznala, da jima taktično eksperimentiranje Francoza, ni pogodu. Leicester City ima ekipo, ki lahko igra precej bolj napadalno. Brendan Rodgers naj bi njihov novi strateg postal zelo kmalu.

Vsaj tako kot je za Southamptonvo usodo pomemben sredin obračun, je za Newcastle in Burnley njun medsebojni torkov. Obe ekipi sta odločeni, da se odlepita od nevarnega lestivčnega spodnjega roba. Na svojem sobotnem pravem debiju pred svojimi navijači je te zelo navduši njihov novoprišlek Miguel Almiron. Zanimivo bo opazovati, kako bo paragvajski napadalni vezist zasijal pred Burnelyjevo strnjeno obrambno vrsto. Pred dnevi je ob zmagi nad Huddersfiedlom, ki je večino tekme igral le z deseterico, imel za svoje pobege zavidljivo veliko prostora.

Bitka za 1. in za 4. mesto postaja vse bolj kruta. Gas!