Tudi 33-ka bo za dobro tretjino shirana. V okviru prihajajočega kroga v angleški Premier ligi bomo pogrešali štiri pare, kajti sta konec tedna so na sporedu tudi obe polfinalni tekmi v Angleškem pokalu. A nič zato. Prvenstvenih tekem je še vedno dovolj in vse so zelo privlačne.

Začnemo že v petek, zaključimo v ponedeljek – tempo se dviga, nervoza tudi, zdi se, da je žoga najbolj okrogla prav zdaj.

Petkov obračun v Southamptonu bo čudovita posebnost. Sadio Mane in Virgil Van Dijk se vračata na svoj nekdanji domači travnik. Prvi kot najbolj verjeten strelec, drugi kot najbolj zanesljiv branik gostujoči vrat. Van Dijk bo po nesrečnem trku na treningu najbrž pripravljen. Resda Mo Salaha že dva meseca ni dosegel zadetka. Toda to bo že trinajsti zaporedni nastop Liverpoola brez poraza v vseh tekmovanjih. Ampak. Southamtpon je na zadnjih štirih obračunih trikrat zmagal in na Old Traffordu dokaj nesrečno izgubil. Njihov zadnji veliki plen je bil celo Tottenham.

Če bi se trudili poiskati najšibkejše člene v Liverpoolovi igri, potem imamo precejšen problem. Oba bočna branilca, Andy Robertson in Trent Alexander-Arnold, bosta brez dvoma stalni grožnji, saj je količina njunih po pravilu izjemno merjenih predložkov, ki jih neutrudno namenjata v nasprotnikov kazenski prostor, fantastična. Rdeči vsakega svojega tekmeca brez težav razparajo tudi po sredini. V obeh teoremih Southampton nima kadra, ki bi nastalim pritiskom zadovoljivo konkuriral. Imajo pa domači zato zelo urne napadalne veziste. Vsaj dva njihova mlada asa, Anglež James Ward-Prawns in Danec Pierre-Emile Højbjerg, sta zelo izurjena za doseganje zadetkov iz prostih strelov. Tekma na stadionu St.Mary’s bo visoko-kalorična poslastica.

Sobotni urnik je na prvi pogled tekmovalno bolj šibak. Pričakuje se, da bo Leicester City, to pot v Huddersfiedlu, vnovič zmagovalen. Kaj lahko bi zelo lepo predstavo gledalcem ponudila tudi Newcastle in Crystal Palace. Zagotovo pa bo najbolj vročično v Bournemouthu, kamor prihaja Burnley. Ekipi imata povsem drugačen taktični razpon in pristop. Domačinom se v tem primeru načeloma ne mudi kaj posebej. Čeprav to ni čisto res. Bournemouth je tiho razočaranje letošnje sezone, še zlasti zato, ker svojim tekmecem v domačem parku ni grozil tako temeljito kot jim je v zadnjih dveh sezonah. Burnley vselej uporablja oziroma igra na moč. Slabše se brani, ko ga napadajo s podajami po tleh. To pa je Bournemouthova značilnost. Kar pa je pri tem ključno, pa je nuja in možna ihta, s katero bo po domačinih udaril Burnley. Temu se zelo mudi s čofotanjem proti rešilnemu bregu. Še zlasti zato, ker se v prihodnje krogu sestane s svojim edinim preostalim neposrednim tekmecem za obstanek Cardiffom. Z uspehom v Bournemouthu bi Burnley prehitel na isti dan v FA pokalu zaposleni Brighton in bržčas tudi Southampton. Ta premik pa bi bil za moralo ekipe Seana Dychea vreden zlata.

Zelo zahtevno nalogo ohraniti vse lepo in vrsti ima tudi Arsenal, ki se v nedeljo prikaže na Goodison Parku. Namreč. Za Everton velja, da je svojo pravo formo našel komaj prejšnji vikend, ko je v pašteto stlačil West Ham. Tisto tekmo sem obiskal in potrdim lahko le eno: Everton je vražje kakovostna nogometna združba. Če bodo domači nastopili vsaj polovično tako razpoloženi kot so na Londona Stadiumu, bo pogosto precej rigidna zadnja topničarska vrsta na zahtevni preizkušnji. Dobrega nogometa ne bo manjkalo. To pa ne.

Ponedeljkova afera bo londonska. Demoralizirani West Ham prihaja na soočenje s Chelseajem, ki je v sredo od sebe končno spet dal nekaj sočnega. Seveda je bil Brighton tako okoren, da se je zdela kombinatorika modih znova zadostno hitra, dinamična, natančna, atraktivna. Če drži, da West Ham že malo pozehuje, ker njegovi igralci najbolj čakajo počitnice – njihov najnevarnejši strelec Marko Arnautović je zadnja gola zabil pred tremi meseci -, potem so domačinske možnosti za pomik proti vrhu lestvice precejšnje.