Severnolondonski derbi, ki je na sporedu v nedeljo že za časa zgodnjega kosila, bo eksploziven. Druga vodilna dva sta v dobri-do-odlični moralni kondiciji, kar pa jima še ne zagotavlja prepričljivih zmag, pa čeprav oba svoja manj razvpita nasprotnika pričakujeta doma.

Na posebni prizkušnji bo spet v zadnjih tednih proti zmagam cepljeni Manchester United.

Kdo se obračuna s sosedom manj boji? Arsenal ima za sabo odlično serijo, ki jo je kronal v torek v Ligi prvakov. Tottenham ni zmagal že na šestih zaporednih tekmah. Njegova zadnja zmaga je bila tista sijajna nad Manchester Cityjem. Po tej smo bili vsi prepričani, da Tottenhama ne more zaustaviti več nihče. A ga je. V Premier ligi ga, in to še velja, ni premagal še nihče. V vrste Tottenhama se po septemberski poškodbi kolena vrača njihov ključni mož Harry Kane. Ne verjamem, da bo njegova prisotnost kaj posebej pripomogla h kreposnosti ekipe trenerja Mauricia Pochettina. Kane ni uigran. Res pa je, da je v treh nastopih proti Arsenalu zabil že štirikrat. Toda prej kot takojšnjo renesanso angleškega napadalca verjamem v kolektivno odločenost gostov, da se na Emiratih ne bodo predali. Ali drugače. Prepričan sem, da bo njihov nedeljski nastop nekaj povsem drugega kot pa je bila tista skromnost, ki jih je v sredo privedla do poraza v Ligi prvakov proti Kamplovemu Bayerju. Arsenal je kljub zadnjim zmagam ranljiv. Natančneje, po kakih dvajsetih minutah ga prevzame malodušje. Ta se je nato presenetljivo razpotegnil kar čez celotno srečanje. To je bilo na srečanju proti Middlesbroughju pred dvema tednoma, ko so topničarji komaj zadržali remi.

Na zadnjem obračunu med londonskima tekmecema smo doživeli neodločenih 2:2, pri čemer je Arsenal, tedaj kot gost, izenačil z igralcem manj v polju.

Že omenjeni Middlesbrough že v soboto gostuje prav tam, kjer je v torek svojo kožo pustila Barcelona. Manchester City je pred dnevi nakazal, da se premika v novo, višjo razvojno fazo. Zadnja zmaga moštva Pepa Guardiole v Ligi prvakov je bila v Angliji razglašena kot vrnitev celotnega angleškega nogometa v evropsko špico. Toda spet raje opozorim kot pa napovem gladko zmago sinjemodrih. Opozorim na padec forme Manchester Cityja, ki je prvenstvo začel brezmadežno, oktobra pa kar naenkrat dobil težke noge in se nekajkrat tudi taktično zakvačkal. Tako se zdi, da ima za obstanek na vrhu lestvice ta konec tedna največ možnosti spočiti Liverpool. Kljub temu, da tudi Jurgen Klopp in njegov zasedba nima lahkega dela. Streti mora Watford, ki oktobra ni utrpel poraza.

Zelo zanimiva tekma bo tudi zadnja sobotna, saj se na Stamford Bridgeu oglasi Everton. Prvi zasledovalec zdaj vodilnega trojca Chelsea je bil na zadnjih treh tekmah zelo prepričljiv. Toda Everton je vedno zahteven in kar malo tečen nasprotnik za londonske modre. Ta je januarja dramatičnih 3:3 izpraskal šele v zadnjih sekundah razburljivega obračuna proti Evertoncem.

Moštvi Joseja Mourinha sta v zadnjih 12ih mesecih v Premier ligi premagali le: Norwich, Hull, Leicester City, Bournemouth in Southampton

— ambrofuzbal (@ambrofuzbal) November 3, 2016

Toda vse oči bodo v nedeljo, pa če si to priznamo ali pa ne, uprte na stadion Liberty v Swanseaju, kjer gostuje Manchester United. Grozljiva podobnost med lansko krizo Chelseaja in sedanjo Unitedovo se ponuja kar sama. Jose Mourinho iz nastopa v nastop izgleda bolj obupan. Tokrat ne bo. Zakaj ne? Ker ga na tekmi ne bo. Kaznovan je bil na zadnji prvenstveni proti Burnleyju, zato ga bo ob na obisku Walesa nadomeščal Rui Faria. Swansea City je od prihoda novega trenerja Boba Bradleyja še brez zmage. Igra pa niti ne tako zanič kot to kaže njegova uvrstitev na tabeli. Rdeči vragi so v prvenstvu nazadnje slavili 24. septembra. Manchester Unitedu vprid ne gre niti statistika. Zadnji dve prvenstveni je v Swaseaju izgubil z 2:1.

Enajsti krog bo zadnji pred reprezentančnim odmorom, zato bodo poraženci na prihajajočih desetih premieriligaških obračunih še bolj potolčeni in užaloščeni kot bi bili sicer. Upam, da vas ne bo med njimi.