Na koncu vsake sezone je čas za nagrade. Najboljše ekipe prejmejo zaslužene lovorike, najboljši posamezniki individualna priznanja, to je čas za široke nasmeške in nastavljanje fotografskim aparatom.

Po drugi strani pa je to tudi čas, ko podrobneje razmislimo o tem, kdo so posamezniki, ki bi se morali v teh dneh prešerno smejati, a je za njimi tako klavrna sezona, da so skriti nekje globoko v senci in čakajo na novo sezono, ko bodo lahko popravili svoje napake. Pred vami je enajsterica razočaranj sezone 2019/2020 v Premier ligi.

Vratar: Kepa Arrizabalaga (Chelsea)

Priznamo, tu težke naloge nismo imeli. Za Kepo je Chelsea pred lansko sezono Athleticu iz Bilbaa odštel debelih 71 milijonov funtov, kar se danes sliši kot kraja pri belem dnevu. Kepa ima enega najslabših odstotkov (58 %) ubranjenih strelov v vseh petih najmočnejših ligah na svetu in svojo mrežo je Španec le osemkrat v sezoni Premier lige ohranil nedotaknjeno (za primerjavo – enkrat več jo je Ben Foster, ki je z Watfordom izpadel iz Premier lige). Branilci Londončanov Kepi niti približno ne zaupajo več, tudi sam pa je v hudi psihološki krizi, zaradi katere se zdi, da ni sposoben več odbiti niti najenostavnejšega predložka. Roman Abramović in njegovi sodelavci zdaj 25-letnika ponujajo pravzaprav po celotni Evropi in iščejo primernejšo rešitev za mesto prvega vratarja. Precej presenečeni bomo, če bo Kepa tudi naslednjo sezono stal med vratnicama Lampardovega moštva.

Desni bočni branilec: Kiko Femenia (Watford)

Pri Watfordu je težko najti krivce za selitev v Championship. Nekako gre za kombinacijo poškodbe najboljšega posameznika ekipe Gerarda Deulofea v zaključnem delu sezone in nerazumljivih potez vodstva kluba, ki je trenerje menjalo kot po tekočem traku. A če se osredotočimo na igrišče, potem je verjetno najšibkejši člen Londončanov ravno Kiko Femenia. Številke govorijo zase: 0 golov, 0 asistenc, le nekaj več ko 50 % uspešnih »tacklov«, en sam blokiran strel v celotni sezoni, vsega 29 % uspešnost predložkov s strani, ob tem pa je Watford z njim na zelenici mrežo ohranil nedotaknjeno zgolj štirikrat. Za primerjavo, petkrat na desetih tekmah, ko Femenia ni dobil priložnosti za igro, je Watfordova mreža mirovala.

Osrednji branilec: David Luiz (Arsenal)

Še eno ime, ki se ponuja samo po sebi. Da se razumemo, David Luiz je odličen branilec … ko ima svoj dan (spomnite se polfinala FA pokala proti Manchester Cityju). Ampak na ta dan morajo včasih navijači Arsenala res dolgo čakati. Seveda pri osrednjih branilcih suverenost zgolj ob dobrem dnevu ni ravno iskana vrlina. Na tem položaju potrebuješ stabilnost, malo napak in rutinsko opravljanje nalog, ne pa vragolije, izbijanje žog sem ter tja in nerodno podiranje nasprotnikovih nogometašev. Pet enajstmetrovk je v tej sezoni zakrivil dolgolasi Brazilec, kar je absolutni rekord Premier lige. Kljub temu pa ima Luiz v žepu novo enoletno pogodbo z Arsenalom. Pa naj razume, kdor lahko.

Osrednji branilec: John Stones (Manchester City)

Ko za osrednjega branilca odšteješ 56 milijonov funtov, pričakuješ izjemen učinek. Če tega učinka ni in si lastnik Manchester Cityja, potem še globlje sežeš v vrečo z denarjem in pripelješ Aymerica Laporta ter končno dobiš, kar si želel. John Stones pa je za zdaj zelo draga napaka sinjemodrih. Anglež je v tej sezoni odigral 16 tekem, na katerih je Manchester City vsega trikrat svojo mrežo ohranil nedotaknjeno. Na tekmah, ki jih Stones ni začel na igrišču, pa je četa Pepa Guardiola zbrala toliko “clean sheetov”, da je Ederson odnesel zlato rokavico. Zares zlahka tako ugotovimo, da je 26-letnik odigral sezono za pozabo.

Levi bočni branilec: Sead Kolašinac (Arsenal)

Lanska sezona za Arsenal ni bila dobra, a je bila boljša od letošnje. Sead Kolašinac je bil lani eden boljših posameznikov pri topničarjih, letos eden slabših. 26 tekem je v Premier ligi odigral bosanski reprezentant, Arsenal pa je na teh tekmah uspel le trikrat svojo mrežo ohraniti nedotaknjeno. Kolašinac, ki je tako ali tako bolj kot po obrambnih odlikah slovel po sposobnosti vključevanja v napad, je v letošnji sezono vknjižil eno samo asistenco. Lani pet. Kieran Tierney se bo v naslednji sezoni z lahkoto “zacementiral” v začetni postavi na levi strani obrambe Arsenala.

Obrambno naravnani vezist: Harry Winks (Tottenham)

Če smo pošteni, nismo niti dobro vedeli, kakšen tip igralca sredine igrišča je Harry Winks in kam ga torej umestiti. Težko rečemo, da je robustni razbijalec napadov, saj to vlogo pri Tottenhamu opravlja Eric Dier. Po drugi strani pa je utopično trditi, da gre za kreatorja igre, igralca s potezo več oziroma virtuoza z okroglim usnjem. 0 golov, 0 asistenc, ena sama ustvarjena priložnost za soigralce. Samo Jose Mourinho ve, zakaj je uporaben Harry Winks. Ne pozabimo pa, da je tudi samo Jürgen Klopp vedel, zakaj je uporaben Jordan Henderson. Winks ima še ogromno časa za napredek, letos pa si zasluži mesto med tistimi, ki so v tej sezoni absolutno razočarali.

Box-to-box nogometaš sredine igrišča: Tanguy Ndombele (Tottenham)

2 gola in 2 asistenci. To je vse, s čimer se lahko v tej sezoni pohvali najdražji Tottenhamov nakup vseh časov. Francozova prva sezona je bila tako slaba, da je nad njim obupal tudi Jose Mourinho, zaradi česar je usoda nekdanjega nogometaša Lyona zdaj precej nejasna. Dejstvo je, da je Giovani Lo Celso v tej sezoni pokazal bistveno, bistveno več od nogometaša, za katerega so navijači Spursov pričakovali, da bo temelj, na katerem bodo še nadgradili lansko sezono, ki se je končala v finalu Lige prvakov. A ta temelj je bil tako trhel, da se je sezona Londončanov hitro sesula v prah in vse, kar so Mourinhevi varovanci uspeli rešiti, je vstopnica v Ligo Evropa.

Napadalno usmerjeni vezist: Mesut Özil (Arsenal)

Saj ne, da smo od Nemca glede na prejšnje sezone veliko pričakovali, a več kot en gol in dve asistenci pa zagotovo. In tudi nič čudnega ni, da je v tem izboru kar precej nogometašev iz severno londonskih klubov, saj so tako Spursi kot tudi topničarji v letošnji sezoni pogoreli na celi črti. Mikel Arteta je svojega nekdanjega soigralca bržkone prečrtal iz nadaljnjih kombinacij. Bolj ali manj se zdi, da Arsenal samo še išče nekoga, ki bi bil pripravljen plačati gromozansko plačo, ki jo bo nekdaj ena izmed najboljših številk 10 na svetu sicer na svoj račun prejemala še do konca naslednje sezone.

Desno krilo: Wilfried Zaha (Crystal Palace)

Verjetno eno izmed presenetljivih imen na tem seznamu. Dejstvo je, da je Crystal Palace pod Royem Hodgsonom izrazito neatraktivna ekipa. Samo Norwich je namreč v Premier ligi dosegel manj zadetkov od orlov iz Londona. Wilfried Zaha med poletjem ni skrival ambicij za selitev v večji klub. Pri Crystal Palacu niso skrivali, da se to ne bo zgodilo. Lanska sezona Zahaja je bila res dobra. 10 golov in 5 asistenc je zelo soliden dosežek za krilnega napadalca kluba iz spodnjega dela razpredelnice. Kakšen je učinek Zahaja v tej sezoni? 4 goli in 3 asistence, s čimer je najpomembnejši napadalni adut Palaca kar naenkrat postal Jordan Ayew. 148-krat je Zaha v tej sezoni izgubil posest žoge. Te izgubljene žoge smo mu v zadnjih sezonah ob boljši učinkovitosti še lahko tolerirali, letos pa je ta številka naravnost gromozanska. Skupno je reprezentant Slonokoščene obale v tej kategoriji že pri številki 696, kar je rekord Premier lige. Vprašanje, če bodo telefoni v pisarnah Crystal Palaca tudi letos poleti zvonili tako glasno kot lani …

Levo krilo: Ryan Fraser (Bournemouth)

Če to ime te dni s pozitivno konotacijo izrečete v pogovoru z navijačem Bournemoutha, vam bo mirne duše pripeljal eno okrog ušes. Navijači češenj so po izpadu iz Premier lige zapadli v hudo depresijo, za vse skupaj pa okrivili Ryana Fraserja, nogometaša, ki so ga še pred nekaj meseci kovali v zvezde. In veste kaj, imajo kar prav. Fraser po odlični lanski sezoni, ko je blestel v navezi s Callumom Wilsonom, nikakor ni želel podaljšati zdaj že zaključene pogodbe z Bournemouthom, kar je v slačilnico Eddija Howa vneslo precejšen nemir. Vse skupaj se je končalo s selitvijo rdeče-črnih v Championship in skorajšnjo razprodajo igralskega kadra. Na igrišču je bil učinek Fraserja letos mizeren. En gol in štiri asistence. Če to primerjamo z lanskimi sedmimi goli in štirinajstimi asistencami, zlahka ugotovimo, kje je Češnjam letos zmanjkalo, da bi se znova obdržale med angleško nogometno elito.

Napadalec: Joelinton (Newcastle)

Še en pregrešno drag nakup, ki se je izkazal za “mačka v žaklju”. S čim je Joelinton prepričal vodilne može Newcastla, da so za Brazilca Hoffenheimu odšteli 44 milijonov evrov, tako ali tako težko razložimo. 23-letnik je lani na 28 tekmah Bundeslige dosegel sedem golov. Še sezono prej za dunajski Rapid na 27 tekmah avstrijske Bundeslige ravno tako sedem, pa vemo, da v Avstriji najboljši napadalci enostavno morajo preseči vsaj 15 zadetkov, da se o njih sploh začnemo pogovarjati. V Premier ligi je Joelinton letos dosegel vsega dva zadetka in prispeval še dve asistenci. In to ob dejstvu, da je odigral vsaj minuto prav vsake tekme Newcastla v tej sezoni elitnega angleškega nogometnega prvenstva. Katastrofalna prva sezona Brazilca in poraja se veliko, veliko vprašanje, če je Joelinton sploh iz pravega testa za najboljšo ligo na svetu.

XI razočaranj Premier lige 2019/2020: Kepa; Femenia, D.Luiz, Stones, Kolašinac; Winks, Ndombele, Özil; Zaha, Fraser, Joelinton.