"Njegov prihod v Anglijo pomeni slabe novice za vse ostale!" je pred dnevi na tiskovni konferenci dejal trener Liverpoola Jurgen Klopp. Slovitega nemškega stratega je v te besede "prisilil" njegov rojak in trenerski vzornik, ki je v teh dneh sedel na klop največjega rivala redsov Manchester Uniteda. Kdo je Ralf Rangnick in zakaj je dobil službo v angleškem velikanu, čeprav že več kot dve leti ni opravljal trenerske službe, zaradi česar ima težave celo s pridobtvijo vize za delo v Angliji? Preverite v nadaljevanju ...

Če se zgodovina ponovi, bo “arabski” Newcastle drugoligaš

Nogomet

1. Dec 2021 0

Nogomet

1. Dec 2021 0

Trenerska kariera Ralfa Rangnicka se je začela v 80. letih prejšnjega stoletja. To je bilo obdobje, v katerem so vsi v Nemčiji igrali bolj ali manj enak sistem – vsak nogometaš je imel na igrišču točno določenega nasprotnika, za katerega je bil zadolžen v fazi obrambe, slednjo pa je še dodatno krepil tako imenovani “sweeper”, nogometaš med obema osrednjima branilcema, ki se je iz nogometnega sveta umaknil šele na prehodu v novo tisočletje. V napadu so razliko delali vrhunski posamezniki in ne homogen sistem.

Gegenpressing ni Rangnickov izum

Začetke kariere Ralfa Rangnicka je dobro opisal Raphael Honigstein, nemški nogometni pisatelj, ki je po zmagoslavju Nemčije na svetovnem prvenstvu v Braziliji izdal knjigo “Das Reebot: Kako je bil nemški nogomet ponovno izumljen in je pokoril svetovno konkurenco.” V svojem delu je Honigstein predstavil Rangnickov prvi stik z “gegenpressingom”, zelo uspešno nogometno filozofijo sodobnega časa, ki jo je širši nogometni javnosti predstavil ravno nogometni strokovnjak iz Backnaga.

Ko se je takrat 25-letni Nemec še pripravljal za pridobitev trenerske licence, je z domačim šestoligašem Viktorio Backnang februarja 1983 med zimskimi pripravami gostil Dinamo Kyev, ki ga je takrat vodil sloviti Valeriy Lobanovsky. Že v 80. je tako Rangnick spoznal “gegenpressing”, srečanje z Dinamom je namreč opisal takole: “Seveda smo že kdaj prej igrali proti velikim ekipam in seveda smo izgubili, ampak vedno smo imeli vsaj nekaj trenutkov, da smo zadihali in vsaj malo igrali z žogo. Tokrat tega ni bilo, intenziteta nasprotnika vseh 90 minut ni popuščala. Začutil sem nekaj v sebi – no, to pa je precej drugačen nogomet.”

Kasneje je Rangnick navdih iskal v nogometnih sistemih, ki so jih igrali v Italiji. Navduševal ga je sloviti Arrigo Sacchi, preučeval je tudi sisteme Zdeneka Zemana. Slednji je bil tisti, ki je Nemcu pojasnil, da morajo biti njegovi igralci najbolje pripravljeni v ligi, če želi, da sistem “gegenpressinga”, ki takrat seveda še ni imel tega imena, deluje. Malo presinga namreč ni dovolj, potrebni sta popolna predanost in izjemna intenziteta.

Rangnickovi učitelji oziroma vzorniki:

Valeriy Lobanovsky je največji ukrajinski trener vseh časov. Z Dinamom iz Kijeva je osvojil osem naslovov sovjetskega prvaka, pet ukrajinskih naslovov in dva naslova v nekdanjem pokalu pokalnih zmagovalcev.

Arrigo Sacchi je italijanski nogometni revolucionar, ki je “pokopal” sloviti “catenaccio” in na Apeninskem polotoku uveljavil takrat moderen, napadalen sistem 4-4-2. Bolj kot na domačih zelenicah, kjer je z Milanom osvojil en sam naslov prvaka, se je v zgodovino zapisal kot dvakratni zmagovalec Lige prvakov (88/89 in 89/90).

Češki Italijan Zdenek Zeman se je v svoji filozofiji navduševal nad napadalnim nizozemskim nogometom, ki temelji na tem, da dosežeš zadetek več, kot ga dobiš. V svoji karieri se je najbolj proslavil na klopi manjših italijanskih klubov, vodil pa je tudi velikane, kakršni so Lazio, Roma, Napoli, Fenerbahče in za kratek čas tudi Crveno Zvezdo.

Nadimek “Profesor” je pravzaprav žaljivka

A nemško nogometno okolje v tistem času Rangnickovih načel ni jemalo resno. Po nastopu na nacionalni televiziji leta 1998 se ga je prijel vzdevek “profesor”, ki pa je imel pravzaprav negativno konotacijo – češ, da je Rangnick preveč osredotočen na teorijo in ne razume tistega, kar se v resnici dogaja na igrišču.

Je bilo pa to obdobje, ko je bil nemški strateg pri Ulmu trener Thomasa Tuchla, ki je takrat zaradi kronične poškodbe zaključeval svojo nogometno pot. Ravno na pobudo Rangnicka se je sedanji trener Chelseaja odločil za vstop v trenerski posel, ko ga je Rangnick povabil v svoj strokovni štab v Stuttgartu. V tem mestu je bil Tuchel sicer zato, ker je študiral ekonomijo in delal kot natakar. Tako je aktualni zmagovalec Lige prvakov začel vpijati njegovo filozofijo, ki jo je v naslednjih letih s svojimi modifikacijami izpilil do potankosti.

Nemec kljub kritikam strokovne javnosti ni odstopal od svojih načel, prvič se je dokazal na klopi Hannovra, ki ga je popeljal iz druge v prvo nemško ligo. Prvo odmevnejšo službo je nato dobil pri Schalkeju, s katerim je v svoji prvi sezoni osvojil drugo mesto v Bundesligi in se uvrstil v elitno Ligo prvakov. Druga sezona je bila polomija, epizodo med evropsko elito je moštvo iz Gelsenkirchna zaključilo že po skupinskem delu, tudi rezultati v domačem prvenstvu pa so bili slabi in Rangnick je moral klubu pomahati v slovo.

Že leta 2006 se je Rangnick spogledoval s službo v Angliji

Prvi uspešen projekt Rangnicka je bil Hoffenheim, ki ga je iz tretje lige odpeljal vse do Bundeslige. To je bilo sploh prvič v zgodovini, da je ta klub zaigral v drugi ligi, sezono kasneje pa še prvič med nemško nogometno elito. V tem obdobju so za Hoffenheim igrala imena, kot so Vedad Ibišević, Demba Ba in Luis Gustavo, ob prodaji slednjega v Bayern proti volji glavnega trenerja, je Rangnick protestno zapustil klub.

Rangnickovi rdeči biki

Največji pečat pa je novi trener Manchester Uniteda zagotovo pustil v Red Bullovih franšizah. Kot globalni športni direktor vseh nogometnih klubov pod okriljem rdečih bikov je dokazal, da je odličen strateg tudi na nogometni tržnici in je med drugim tlakoval preboj modernega RB Salzburga, danes rednega udeleženca elitne Lige prvakov.

Ali ste vedeli? Leta 2016 je bil Ralf Rangnick celo med kandidati za mesto selektorja angleške reprezentance, a je takrat službo dobil Sam Allardyce.

Še večji pečat je pustil pri Leipzigu, ki mu je, podprt z zajetnim kupom Red Bullovega denarja, pomagal iz četrte lige v Bundesligo. V Nemčiji se je še bolj aktivno vključil v zgodbo franšize, saj je v dveh mandatih tudi sam sedel na trenersko klop rdečih bikov iz Lepiziga ter jih učvrstil med nemško nogometno elito.

Zanimiva poteza Uniteda: Zakaj ravno Rangnick?

Po slovesu od Red Bulla se je Rangnick nekoliko umaknil od oči nogometne javnosti, nato pa na precejšnje presenečenje nogometnega sveta prevzel zagotovo zelo dobro plačano mesto direktorja nogometnega razvoja pri moskovski Lokomotivi. Zaradi znanih dogodkov v rdečem mestu Manchestra, kjer se je moral zaradi mizernih rezultatov posloviti Ole Gunnar Solskjaer, pa je pred dnevi nepričakovano dobil priložnost kot začasni trener rdečih vragov. Službo je sprejel pod pogojem, da ima naslednji dve leti svojo vlogo in funkcijo v klubskih pisarnah.

Podrobnejša analiza tega, kar v svojem nogometu zagovarja Rangnick

Zakaj je Mancheter United ustoličil ravno Ralfa Rangnicka? Razlogov je več. Slačilnica Manchester Uniteda je trenutno precej nehomogena in potrebuje trenerja s pravo mero občutka. Nekoga, ki bo znal upravljati kompleksne odnose v rdečem delu Manchestra. Rangnick je v številnih pogovorih poudarjal, da verjame v pristop, kjer trener svoje nogometaše vodi z ljubeznijo in pristnimi odnosi, kakšni se spletajo med starši in otroci. Bomo videli, kako se bo starševski odnos obnesel v okolju, ki buhti od energije Cristiana Ronalda.

Po uradnem imenovanju Rangnicka na mesto začasnega trenerja Uniteda se sicer že pojavljajo prvi zapleti. Nemec tako zagotovo ekipe še ne bo vodil na jutrišnjem derbiju z Arsenalom, v klubu pa si prizadevajo, da bi vsaj do konca tedna dobil delovno vizo, ki jo potrebuje za življenje in delo v Angliji.

Kje se je zataknilo? Rangnick je v zadnjih petih sezonah le leto dni deloval kot glavni trener RB Leipziga, zato angleška nogometna zveza še preverja njegove “reference”, s katerimi bi zadostil strogim pogojem, ki so potrebni, da zveza potrdi njegovo imenovanje in posledično sproži postopek pridobivanja vize.

Po drugi strani pa so vodilni možje Uniteda spoznali, da potrebujejo trenerja z jasno vizijo in filozofijo, nekoga, ki bo tudi vrage popeljal v ero “gegenpressinga”, v kateri sta trenutno Liverpool in Chelsea daleč, daleč pred rdečimi vragi. To pa je nekaj, česar si tako velik klub seveda ne more privoščiti.

In še en razlog – resnici na ljubo, nobeno res zveneče trenersko ime ni želelo sredi sezone prevzeti ekipe, kjer so pričakovanja vedno najvišja, realna zmožnost ekipe pa je predvsem zaradi hude konkurence vprašljiva.

Vsekakor je Ralf Rangnick Unitedov odgovor na spremembe v svetu nogometa. Eksperimentov, novih pristopov in preizkusov različnih trenerskih filozofij ter stilov (Moyes, Van Gaal, Mourinho, Solskjaer) so navijači siti do grla.

Verjetno pa bo celo bolj kot prihod Rangnicka pomembno to, kdo bo po koncu sezone njegov naslednik in koliko se bo vklopil v filozofijo, za katero bo temelje v naslednjih mesecih postavljal nemški “profesor”.