Celjanom je žreb za osmino finala namenil švicarskega predstavnika FC Lugano. Ob vsem, kar so letos v konferenčni ligi pokazali slovenski prvaki, ne gre za nepremagljivega nasprotnika, ki je predvsem v zadnjem obdobju po odlični prvi polovici sezone pokazal precejšnjo ranljivost.
Ob Baslu, Young Boysih, Zürichu in nekdaj tudi Grasshopperju in Servettu, Lugano po evropskem ugledu med švicarskimi klubi ne kotira ravno najvišje. V vitrinah ima le tri državne naslove, a so zadnjega dodali kmalu po drugi svetovni vojni, davnega leta 1949.
Lep del tega tisočletja je Lugano preživel celo v drugi ligi, iz katere se je po 12 letih nazaj na vrh švicarske klubske piramide prebil šele v sezoni 2015/16. Od takrat je sicer lepo vidna progresija, katere naslednji korak je lahko zgolj še prekinitev več kot 70-letne suše in osvojitev državnega naslova. Po petem, dveh četrtih, tretjem in dveh drugih mestih je to sezono povsem v boju za švicarsko krono, a v zadnjem obdobju varovanci trenerja Mattie Croci-Tortija precej popuščajo.
Je Lugano načel pritisk?
V februar je Lugano vstopil kot vodilno moštvo lige, na računu je imel 11 zmag, 5 remijev in 5 porazov, z Baslom tik za petami. Na naslednjih petih obračunih so nasprotniki Celja v konferenčni ligi zbrali vsega štiri točke in povsem v igro poleg Basla spustili še Luzern in Servette. Po 26. krogih in nedeljskem porazu s Zürichom z 0:3 pa je zdaj Lugano zdrsnil že na 4. mesto lestvice.
Za nameček je slaba forma Lugano že izločila iz boja za eno od domačih lovorik. Senzacionalno ga je v četrtfinalu pokala z 2:0 ugnal palček Biel-Bienne, ki letos nastopa v švicarski tretji ligi! Po vodi je tako splavala priložnost za ponovitev dosežka iz sezone 2021/22, ko so črno-beli še četrtič v klubski zgodovini osvojili pokalno lovoriko.

Priložnost Celjanov bi lahko bila v razbremenjenosti, ki jo je prinesla zmaga v šestnajstimi finala. S tem so v mestu ob Savinji presegli pričakovanja, v dvoboj pa vstopajo kot “avtsajderji”, a še zdaleč ne brez možnosti. Ves pritisk je na Luganu, ki je bil sredi najboljše sezone v zadnjih letih, a je pokal že zapravil, tudi prednost v prvenstvu pa je skopnela.
Četrtič v Evropi, prvič dočakali pomlad
Predvsem na račun močnega koeficienta, ki so ga švicarski super ligi priborili zgoraj našteti klubi, je z uvrstitvijo blizu vrha tudi Lugano okusil slast igranja v Evropi. S presenetljivim 3. mestom v prvenstvu v sezoni 2016/17 so si neposredno priigrali uvrstitev v skupinski del evropske lige, a ostali brez preboja v izločilne boje v skupini s Hapoelom Be’er Shevo, Steauo in Viktorio Plzen. Dve leti pozneje so ponovili dosežek in v skupini z Dinamom iz Kijeva, Kobenhavnom in Malmom končali na dnu skupine B.
V tem obdobju, od 2015 do 2020, je dres kluba z jugovzhoda Švice ob istoimenskem jezeru nosil tudi Domen Črnigoj, ki je zbral 131 nastopov in dosegel devet zadetkov.
Po dveh hitrih izpadih v kvalifikacijah so si v sezoni 2023/24 še tretjič neposredno priborili uvrstitev v eno od evropskih tekmovanj, prvič v konferenčno ligo, a še enkrat več pristali na dnu svoje skupine, v kateri bili za njih premočni Club Brugge, Bodo/Glimt in Besiktas.
Tudi tokrat s pridihom Slovenije, saj je za Lugano od leta 2021 do 2024 dres nosil še en slovenski reprezentant Žan Celar. Odigral je 118 tekem in dosegel 51 zadetkov.

To sezono so Švicarji iz italijansko govorečega kantona Ticino dočakali četrto evropsko jesen in tudi prvo pomlad. Poletje so sicer začeli v kvalifikacijah za ligo prvakov, a enako kot Celjani zdrsnili do konferenčne lige. S štirimi zmagami, enim remijem in enim porazom so ligaški del sklenili na visokem 6. mestu in se neposredno uvrstili v osmino finala. Zmage so sicer vpisali proti HJK Helsinki, Mladi Boleslav, Gentu in Legii iz Varšave. Doma so s Pafosom remizirali in edini poraz vpisali proti Bački Topoli.
Vredni štirikrat več od Celjanov
Že smo pisali o primerjavah po tržni vrednosti nogometašev, a sta letos tako Celje kot Olimpija že pokazala, da to še zdaleč ne igra vloge. Nenazadnje so grofje to sezono v konferenčni ligi najboljše predstave pokazali proti dražjim tekmecem: Real Betisu (185 milijonov evrov), Basaksehirju (56 milijonov evrov), Jagiellonii (22 milijonov evrov) in Apoelu (17 milijonov evrov).
Transfermarkt sicer člansko ekipo Celja ocenjuje na dobrih 13 milijonov evrov, medtem ko je Lugano pri slabih 58 milijonih. Švicarska liga je nasploh rangirana precej višje in posledično tudi nogometaši vseh klubov beležijo precej višje zneske. Nič drugače ni z Luganom. Najdražja igralca sta dva branilca, Albian Hajdari in Mattia Zanotti, ki sta ocenjena na 7 milijonov evrov.
V Švici ne v Luganu in na umetni zelenici
Morda je glede na formo Lugana za Celjane celo bolje, da prvi obračun, ki bo v četrtek ob 21.00, igrajo na domači zelenici. Z dobro popotnico bi pritisk na Švicarje le še stopnjevali. Ob tem velja dodati, da povratna tekma, ki bo v četrtek, 13. marca ob 18.45, ne bo odigrana v Luganu na Stadionu di Cornaredo, kjer sicer domuje FC Lugano, saj ne zadošča kriterijem Uefe.
Dvoboj bo v Thunu, torej na drugi strani Alp, na Stockhorn Areni, ki sprejne 10.000 navijačev. Posebnost bo še ta, da je igralna površina iz umetne podlage.

Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal




Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!