V Kopru smo obiskali novopečenega slovenskega reprezentanta Gregorja Sikoška. Mladi Brežičan je v sproščenem pogovoru povedal marsikaj zanimivega. Govoril je o občutkih ob prvem vpoklicu v izbrano vrsto, nekaj besed je namenil trenerju Kopra, povedal pa je tudi, zakaj poleti ni prestopil k Olimpiji.

Gregor, v četrtek si bil prvič vpoklican v slovensko reprezentanco. Kje si izvedel za klic? Kakšni so bili občutki?

Za vpoklic sem izvedel preko prijatelja, ki mi je takoj po objavi seznama poslal sporočilo. Takrat se mi ni niti sanjalo za kaj se gre. Vprašal sem ga o čem govori, on pa mi je poslal sliko seznama povabljenih igralcev. Neverjeten občutek. Bil sem izredno vesel, a zelo presenečen.

Koga si najprej poklical, ko si izvedel za odločitev Srečka Katanca? Kako so odreagirali soigralci in trener v klubu?

Najprej sem poklical punco, ki pa se mi dvakrat ni oglasila (smeh), tako da sem potem poklical očeta, ki ni mogel verjeti. Soigralci so bili veseli zame, mi čestitali in zaželeli veliko sreče. Starejši, bolj izkušeni so mi dali tudi kakšen nasvet. Trener mi je čestital, to mi je veliko pomenilo.

Kaj pričakuješ od reprezentančne akcije, ki prihaja?

Gre za neko novo izkušnjo v mojem življenju in niti ne vem, kaj pričakovati. Vsekakor se bom poskušal kaj naučiti in iz tega odnesti kar se da veliko. Dal bom vse od sebe,  priložnost zgrabil z obema rokama. Želim biti namreč zraven tudi na naslednjih reprezentančnih zborih.

Z reprezentanco bo tokrat tudi Bojan Jokić, ki je sicer poškodovan in ne bo igral, a je dolgoletni član reprezentance in se od njega lahko marsikaj naučiš.

Tako je. Ne vem sicer v kakšnem stanju je, torej ali bo na igrišču ali izven, v vsakem primeru pa mi bo v pomoč. Preigral je ogromno tekem na visokem nivoju in njegovi morebitni nasveti bodo zelo dragoceni.

Pred pol leta si bil še član Krškega, nato pa so se stvari drastično spremenile. Podpisal si profesionalno pogodbo s Koprom, zdaj pa si član slovenske reprezentance. Kaj bi odgovoril, če bi ti pred pol leta nekdo napovedal takšen scenarij?

Ne bi verjel. Seveda sem upal, da bom nekoč dobil vpoklic, niti v najlepših sanjah pa si to nisem predstavljal tako kmalu.  Je pa res, da je moja kariera v vzponu. Grem postopoma, lepo počasi, do sedaj se mi je takšna miselnost obrestovala.

V zadnjem prestopnem roku se je veliko govorilo tudi o zanimanju Olimpije in Maribora. Je dejansko prišlo do kakšnega stika, ali so bila to zgolj namigovanja?

Res je, do stika je prišlo. Pogovarjali smo se, še posebej z Olimpijo, toda na koncu sem se odločil za Koper, ker se mi je njihova punudba zdela bolj zanimiva. Ko pogledam nazaj mislim, da sem se prav odločil. Če bi bil še enkrat v podobnem položaju, bi se spet odločil za Koper.

Doma si iz Brežic, dolgo pa si igral za Krško. Kako močno si vzljubil klub, s katerim si se tudi prebil v 1. SNL?

Zelo. Moram reči, da je bilo igranje na stadionu Matije Gubca vedno posebno doživetje. Navijači so fantastični. Tudi tisti gledalci, ki niso v navijaški skupini navijajo in igralcem dajo neko dodatno energijo. Ni pa bilo vedno tako. Ko sem igral za Brežice, smo bili s Krškim veliki rivali in se nismo posebej marali. Ko pa smo igralci iz Brežic prestopili v Krško (pri 17-ih letih), smo postali veliki prijatelji. Odlično se razumemo, smo dobri prijatelji in se še vedno veliko družimo. Ko nam nogomet to seveda dovoljuje.

Kako se znajdeš pod vodstvom novega trenerja Pamića?

Mislim, da kar dobro. Gre za temperamentnega trenerja, ki pa je taktično izredno dobro podkovan. Menim, da bomo pod njegovim vodstvom v nadaljevanju sezone konkurenčni v boju za Evropo.

Na zadnjih tekmah si igral celo na položaju osrednjega branilca. Kako si se znašel?

Bolje od pričakovanj. Mislil sem, da mi bo težje, kajti nikoli, niti na treningih, nisem igral na tem položaju. Tukaj je veliko več “duelov” kot na boku, igralci so fizično močnjejši in vtekajo iz vseh strani. Ko igraš na boku, temu ni tako, takrat te bolj skrbi za eno stran, kajti na drugi je avt. Mislim, da mi je pomagalo tudi to, da partner v osrčju obrambe Haris Dedič še nikoli ni igral na tem položaju. Veliko si pomagava in komunicirava, tako je obema lažje.

Sicer si levi bočni branilec, odlikujeta te eksplozivnost in dobro preigravanje. Se morda zgleduješ po kakšnem bočnem igralcu, ki ima podobne karakteristike?

Moj vzornik na tem položaju je Brazilec Marcelo. Tudi on je včasih igral na položaju krilnega napadalca, podobno kot jaz, tako da sem se z njim najbolj poistovetil.

Kje vidiš največji prostor za napredek v svoji igri?

Največji prostor vidim v taktičnem smislu, tako da je prišel trener Pamič kot naročen. Mogoče bi lahko še izboljšal svoje fizično stanje, tukaj mislim predvsem na moč. Delam tudi na tem, saj redno naredim še kakšen dodaten individualni trening.