Težave Maribora so iste, le stran igrišča je druga

Prva liga 19. Jan 201715:46 > 15:59
vidrihmiha.si

Mariborčani so jesenski del sezone Prve lige Telekom Slovenije sklenili na prvem mestu, v zimskem prestopnem roku pa zaenkrat "izgubili" le Erika Janžo. A prav na bočnih položajih v obrambi imajo vijoličasti že kar nekaj časa največ težav.

Že v lanski sezoni, ki jo je po hitrem izpadu iz evropskih tekmovanj jeseni reševal pri navijačih izredno priljubljeni Krunoslav Jurčić, so imeli Mariborčani z bočnimi branilci veliko težav. V jesenskem delu jih je na desni strani reševal Petar Stojanović, ki je, kot Erik Janža letos, klub zapustil pozimi, spomladi pa je potem morda prav predrznost mladega Stojanovića manjkala, da bi Mariborčani lahko ugnali Olimpijo.

Zgodba se letos ponavlja, razlika je le stran igrišča. Res je, da imajo Mariborčani na plačilni listi Mitjo Vilerja, ki ima veliko izkušenj, uspešno je z vijoličastimi igral tudi v Ligi prvakov, a vse upe polagati le vanj, bi lahko bilo usodno. Mariborski strokovni štab je v preteklosti večkrat posegel po zanimivih rešitvah, ki se morda same od sebe ponujajo tudi zdaj. Naj spomnim le na preobrazbi že prej omenjenega Petra Stojanovića in Martina Milca iz napadalno usmerjenih krilnih nogometašev v bočna branilca. Obe potezi sta bili tvegani, a sta se na koncu izkazali za pravi.

Alfa in omega Maribora Zlatko Zahovič je za klubsko stran pred začetkom priprav dejal, da zaenkrat ne razmišlja o nakupu novega levega bočnega branilca, saj je mnenja, da lahko rešitev najdejo znotraj kadra, morda celo v B ekipi. Tvegana poteza, a Zahovič je že večkrat dokazal, da se tveganje izplača.

Janža, ki je Maribor zamenjal za češko Viktorijo Plzen, je bil v jesenskem delu eden izmed najboljših posameznikov čete Darka Milaniča. Lahko rečemo, da je končno upravičil odškodnino – Domžale so namreč zanj dobile nekaj evrov ter Matica Črnica in Dejana Trajkovskega. V prvi sezoni Prekmurec ni uspel izriniti Vilerja iz prve postave, predvsem pa mu je manjkal pogum za dobre igre v napadu. Navijači vijoličastih so seveda od Janže pričakovali veliko vključevanja v napad in dobre predložke v kazenski prostor, saj je bil Janža pri Domžalah izvrsten asistent.

Po neuspešni prvi sezoni je Janža lani poleti vendarle zagospodaril na položaju levega bočnega branilca in iz tekme v tekmo postajal samozavestnejši in koristnejši tudi v napadu. Za klub kot je Maribor velja pravilo, da je treba železo kovati dokler je vroče, zato je športni direktor takoj začutil priložnost za prodajo in uspel jim je dober posel. Ampak zdaj se spet poraja vprašanje: kako misli strokovni štab v zimskih pripravah rešiti enega izmed ključnih položajev pri Mariboru, brez da v klub pripeljejo novega nogometaša?

Getty Images

Pojdimo spet v preteklost. Lani, ko je klub zapustil Stojanović, je na desni strani obrambe zaigral povsod uporaben Aleš Mertelj, ki me včasih spominja na Johna O’Sheaja – pri Manchester Unitedu ga je Sir Alex Ferguson uporabljal na vseh mogočih položajih. Mertelj, tudi nekdanji reprezentant, je svoje naloge opravil več kot korektno, a za klub kot je Maribor, ki potrebuje prodorne boke, je bilo vse skupaj vendarle premalo. Ni malo takšnih, ki so mnenja, da se je naslov izgubil prav tukaj. Res je, da je Zahovič v klub pripeljal Mateja Palčiča, ki bi moral biti več kot dostojna menjava za takrat izvrstnega Stojanovića, a Primorec zaradi težav s poškodbami na koncu sploh ni igral.

V letošnji sezoni je primer vendarle malenkost drugačen, saj je Viler po profesiji le podoben igralec Janži; v svojih najboljših letih je v napadu bil še veliko bolj uporaben kot Prekmurec. A menjave zanj Darko Milanič zaenkrat nima, kar pa je seveda lahko veliko tveganje. Maribor vendarle igra na dveh frontah, državno prvenstvo in pokal, Viler pa iz dneva v dan ni nič mlajši, zato lahko hitro pride do kakšne poškodbe. Za klubsko stran je strateg Maribora povedal, da bo na pripravah priložnost ponudil mladeniču Luki Uskokoviću, ki pa so ga v mladinski šoli prav zaradi fizičnih predispozicij iz bočnega preobrazili v osrednjega branilca. Na prvi pripravljalni tekmi je v drugem polčasu na tem položaju igral Dino Hotić, še eden izmed zlate generacije mladcev Maribora, ki mu nikakor ne uspe prodreti na prvoligaško sceno.

NK Maribor/Facebook

Prav ob igranju Hotića na bočnem položaju pa sem se spomnil na Martina Milca in Petra Stojanovića. Oba sta pred prihodom v Maribor igrala višje v napadu in se nato dobro znašla v novi vlogi v obrambi, oba sta bila v svojem najboljšem času tudi vpoklicana v člansko reprezentanco. A pri Hotiću se mi zdi, da mu za ta položaj manjka predvsem hitrost, nekaj centimetrov in za evropski nogomet morda tudi nekaj mišične mase. Potrebno je poudariti tudi to, da je Hotića na levem boku želel preizkusiti že Ante Šimundža, a naj bi takrat mladi nogometaš to ponudbo zavrnil.

V Hotiću se po mojem mnenju vseeno skriva več organizatorja igre, kot v Milcu in Stojanoviću, zato ga je za bočni položaj, kot pravijo nekateri navijači Maribora, morda res škoda. A Hotić se na položaju kjer bi moral najbolj blesteti, pri Mariboru zaenkrat še ni zares izkazal. Tudi Uskoković se mi ne zdi optimalna rešitev za bočni položaj, saj mu zaradi višine manjkata predvsem hitrost in prodornost – dve lastnosti, ki ju mariborski bok najbolj potrebuje. Ob vnovični poškodbi Palčiča, bi se lahko tako hitro zgodilo, da bi mariborčani na obeh straneh obrambe igrali z osrednjima branilcema – na desni strani bo najverjetneje ob Palčiču priložnost dobival še Denis Šme. Za evropske preizkušnje, ko je vijoličasta obramba pod večjim pritiskom, je to lahko primerna kombinacija, za domača tekmovanja pa bi lahko bila pogubna. Videli smo, kaj se je ob neprodornih bokih dogajalo lani, in tega si Maribor letos ne sme dovoliti.

NK Maribor/Drago Wernig

V drugem polčasu včerajšnje tekme z Nafto je Milanič preizkusil še postavitev 3-5-2, kjer bi na bočnih položajih lahko igrala Damjan Bohar in Sintayehu Sallalich, a mislim, da je malo verjetnosti, da bi Mariborčani v spomladanski del krenili s povsem drugo taktiko, kot jo je vsa ta leta podpiral ves strokovni štab z Zahovičem na čelu. Kaj je torej lahko dolgoročna rešitev, ki ne bo povzročala glavobolov navijačem vijoličastih? Se lahko tveganje s Hotićem izplača?

Videli bomo kaj bodo prinesle preostale pripravljalne preizkušnje, ko bo zaigral tudi Mitja Viler, a zaenkrat je potrebno priznati, da je lahko prodaja Erika Janže in tveganje z iskanjem rešitve v lastnem kadru, odločilen trenutek v boju za naslov prvaka. Moramo pa vedeti, da nas je Zlatko Zahovič v zadnjih sezonah že večkrat znal presenetiti s popolnoma nepričakovano potezo, in prav nič čudnega ne bi bilo, če športni direktor vijoličastih tudi tokrat v rokavu skriva kakšnega aduta.