Priznam, ob prihodu Mandarića nisem verjel v to, da lahko Olimpija osvoji naslov. Vsaj v prvi sezoni ne. Preprosto zato, ker menim, da v nogometu stvari delujejo na daljši rok, da čez noč pač na gre. Ljubljančanom se je lani vse poklopilo, letos pa morajo naslov ubraniti. Kje so največje prepreke?

Izjemna igra pod vodstvom Marijana Pušnika, nekoliko slabša v drugem delu sezone, a vseeno dovolj za prvo lovoriko po dolgem času. Kljub temu se ne morem znebiti občutka, da je naslov v Ljubljano romal predvsem zato, ker je bil Maribor res slab. Še več, ob koncu sezone se pravzaprav ni vedelo, kdo je slabši. Nikakor ne podcenjujem uspeha Olimpije, a roko na srce – bilo je na silo, s finančnimi vložki, ki so se v tem primeru obrestovali. 

Večna tekmeca sta pred drugim delom prvenstva točkovno izenačena, januarskega prestopnega roka pa sta se lotila vsak po svoje. Medtem, ko Mariborčani niso in kot kaže tudi ne bodo pripeljali nobenega nogometaša, je Olimpija močno prevetrila svoje vrste. Ob koncu leta bomo dobili odgovor, ali je bila ta poteza Ljubljančanov pravilna, do takrat pa ostaja kar nekaj vprašanj. Dotaknil sem se treh, ki me najbolj mučijo.

Kvaliteta novih igralcev?

V Ljubljano je v zadnjih letih prišlo ogromno tujih nogometašev, ki niti približno niso bili iz pravega testa. Jasno, bilo je nekaj izjem, s katerimi so Ljubljančani kasneje tudi dobro zaslužili (Henty), večina pa ni pustila dobrega vtisa (Čale, Vukčević, Spahija…). Kaj pa so pripeljali v tem prestopnem roku? Nepošteno bi bilo soditi igralce še preden stopijo na zelenico, a se vseeno porajajo nekateri (upravičeni) dvomi. Makedonec Daniel Avramovski je prišel iz Crvene zvezde, kjer prave priložnosti ni dobil, zadnje pol sezone je preživel pri OFK Beograd, v Ljubljani pa so zapisali, da so pripeljali “enega izmed največjih talentov makedonskega nogometa”. Vse lepo in prav, a to bo moral pokazati na zelenici. Verjetno bo stopil kar v čevlje Roka Kronavetra, ki je na izhodnih vratih, blizu odhoda pa naj bi bil tudi Miha Zajc, tako da Avramovskega ne čaka lahka naloga. Novinci se bodo morali hitro vklopiti, časa je namreč izredno malo, vodstvo Olimpije pa zahteva lovorike. Kingsley Boateng je prišel kot najbolj zveneča okrepitev, v svojem CV-ju ima zapisano AC Milan, tudi pri Olimpiji veliko pričakujejo od njega, zato bo še bolj na očeh slovenske nogometne javnosti. Tu sta še Dino Štiglec in Alexandru Cretu, igralca za katera je Olimpija plačala odškodnino, kot tujca pa bosta morala pokazati, da sta boljša od slovenskih fantov.

V Sloveniji res ni nikogar, ki bi lahko oblekel dres Olimpije?

Na 18-letnega Ganca Issaha Abbasa Elsner verjetno še ne bo resno računal, ostali novinci pa bodo morali prevzeti breme. Osebno sem mnenja, da je slovensko prvenstvo vedno bolj zanimivo, predvsem pa kakovostno. Veliko je mladih fantov, ki so zanimivi tudi tujim klubom, Olimpija pa jih je v zadnjih prestopnih rokih nekako spregledala. Povem vam igralce, ki bi po mojem mnenju lahko nadomestili teh pet, ki je okrepilo zmaje v januarskem prestopnem roku. Na levem boku Jure Balkovec (prišel je Hrvat Štiglec), na položaju zadnjega veznega Žan Majer (Olimpija je pripeljala Romuna Alexandreja Cretuja), ofenzivna vezista, ki bi bila pri Olimpija zagotovo dodana vrednost sta Rifet Kapić iz Gorice in Matic Vrbanec iz Aluminija (vem, velik preskok, a gre za super talenta, ki zagotovo ne bo več dolgo v Kidričevem), da ne govorim o Janu Repasu. Mandarić in Stojić sta za omenjeni igralni položaj pripeljala Avramovskega in Boatenga, ki naj bi bila veliki okrepitvi, temu primerna so tudi pričakovanja. V kolikor se omenjeni prišleki ne bodo izkazali, bomo Ljubljančanom očitali slabo kadrovanje, svet bo šel naprej, Olimpija pa bo poleti verjetno spet pripeljala plejado tujcev, od katerih bosta morda eden ali dva upravičila pričakovanja.

Kdo bo zabijal gole?

V prvem delu lanske sezone je imela Olimpija ubijalski dvojec Šporar-Henty, ki je skupno dosegel 25 golov, po polovici letošnje sezone je toliko golov doseglo najboljših osem strelcev Ljubljančanov! Prednjači Miha Zajc (7), kateremu pa zadetki niso prva naloga, Kronaveter (dosegel je štiri, lani po pol sezone devet) tako ali tako odhaja, Benko in Velikonja sta v polno merila vsak po štirikrat, Eleke zgolj trikrat. Kdo bo torej prevzel breme, ko bo Olimpija zadetke najbolj potrebovala? Benko, v to sem skoraj prepričan, jih ne bo dosegel veliko. Gre za nepopustljivega borca, ki vrši pritisk na obrambo nasprotnika, dobro zagradi in odloži žogo, kar je seveda za ekipo zgolj pozitivno, ni pa tako hladnokrven pred golom, kot Velikonja, ki mu Elsner ne zaupa preveč. Tudi on je prišel kot zveneča okrepitev, štirje goli v polsezoni je za igralca takšnega kova absolutno premalo. Še enega manj je dosegel Eleke, ki je v prvem delu sezone izgledal povsem brez samozavesti, za nameček pa ga Elsner bolj kot ne uporablja na krilnem položaju. Mandarić in Stojić bosta morala poiskati rešitev v napadu, drugače bo imela Olimpija velike težave. Ne pozabimo, Luka Zahović je letos začel zgolj devet tekem v prvi postavi Maribora, dosegel pa je več golov kot prvi napadalni dvojec Olimpije skupaj…

Vsekakor nas tudi letos čaka izredno zanimiv drugi del sezone, v katerem se bosta velika rivala spet udarila za prvenstveno lovoriko. Maribor oziroma Zlatko Zahović zaupa igralcem, ki so mu v preteklosti prinašali lovorike, čeprav so najboljši časi mogoče že za njimi, Olimpija pa poskuša z novo osvežitvijo igralskega kadra priti do drugega zaporednega naslova državnega prvaka. Imam občutek, da nas Olimpija in Maribor ne bosta pustila ravnodušnih.