Boštjan Cesar je pred dvema mesecema postal trener NK Maribor. Nekdanji kapetan Slovenije in otrok Olimpije bo z vijoličastimi prezimil na drugem mestu Prve lige Telemach. 42-letnik je naš tokratni gost v nedeljskem intervjuju, v njem pa se je razgovoril o dosedanjem delu v Ljudskem vrtu, o zimskem prestopnem roku, vzdušju v klubu, Josipu Iličiću, selektorju Matjažu Keku in še številnih drugih vročih temah.

Jesen je bila v NK Maribor zelo turbulentna. V klub je s svojim denarjem dokončno vstopil investitor Acun Ilicali, klubsko legendo Anteja Šimundžo pa je na trenerskem mestu sredi oktobrskega reprezentančnega premora zamenjal Boštjan Cesar. Cesar je vijoličaste s klopi vodil na osmih tekmah, sedmih ligaških in eni pokalni. Vpisal je štiri zmage, tri remije in en poraz, ki so ga vijoličasti doživeli v 16. krogu Prve lige Telemach na gostovanju v Novi Gorici pri Primorju. Maribor je na zimsko spanje odšel kot druga ekipa lige s šestimi točkami zaostanka za vodilno Olimpijo.

Ugibanj je konec: Maribor potrdil slovo športnega direktorja

Nogomet

13. Dec 2024 8

Nogomet

13. Dec 2024 8

“Počasi dobivamo želeno podobo. Mislim, da niti ene tekme nismo odigrali v polni postavi. Imeli smo težave s poškodbami in kartoni,” o svojem obdobju na klopi Maribora razmišlja Cesar in nadaljuje: “Všeč mi je, da smo v analizi opazili, da si nasprotniki proti nam niso ustvarili veliko. V oči sicer bode, da smo si tri od petih prejetih golov podarili sami. Te napake moramo v bodoče anulirati, v zadnji tretjini pa moramo večkrat prihajati do zaključkov.”

Ob prihodu se je v štajerski prestolnici veliko govorilo o njegovem pedigreju. Vedno je bil iskren, da preteklosti ne more spremeniti, navijače pa pomirjal predvsem s takšnimi izjavami: “Ko igram za klub, ko delam kot trener, ljubim svoje delo in vedno dam od sebe maksimum. Z navijači pa sem imel vedno povsod korekten odnos, tako v Mariboru kot v Ljubljani.”

V dolgem pogovoru smo se dotaknili številnih vročih tem, znova razpravljali o njegovem hitrem slovesu od reprezentance, tudi o trenutnem odnosu s selektorjem Matjažem Kekom, pa o sodelovanju z Acunom Ilicalijem in njegovih načrtih za Maribor ter tudi o eni izmed trenutno bolj vročih tem med navijači vijoličastih, prihodnosti Josipa Iličića in Hilala Soudanija.

Sportklubov intervju z Boštjanom Cesarjem

Boštjan, dobra dva meseca ste v Mariboru, kako ste se privadili na novo vlogo in okolje?

Rečem lahko, da sta za mano dva dolga meseca. V prvih dneh in tednih je bilo potrebno rešiti ogromno stvari. Glede dela in teh zadev sem zelo zadovoljen, manj sem zadovoljen z rezultati, ker bi po mojem mišljenju lahko imeli vsaj dve ali celo štiri točke več. Ampak osredotočen sem na ekipo in na delo, ki ga opravljam.

Ste do konca jesenskega dela sezone imeli kakšno možnost spoznati Maribor izven okolice Ljudskega vrta?

Počasi ga spoznavam, lepo mesto, super ljudje, ki živijo za nogomet in navijajo za svoj klub. Po dolgem času sem znova dobil občutek, da sem v mestu, kjer vsi vse vedo in me spoznavajo na cesti in v trgovini. Z mojega zornega kota je vse zelo pozitivno.

Kako kot Ljubljančan ocenjujete mariborsko nogometno okolje, je najbolj nogometno v Sloveniji?

Definitvno je Maribor najbolj nogometno mesto v Sloveniji. Tako sem ga tudi doživel v zadnjih dveh mesecih. Vedel sem, da je tako, a sem zdaj to še doživel in občutil na svoji koži. Res lahko o mestu in ljudeh povem samo lepe stvari.

Ko ste tukaj igrali z reprezentanco in leta 2009 spisali slovensko tretjo nogometno pravljico, ste Maribor doživljali povsem drugače?

Takrat nisem bil nikoli v mestu, da bi si ga ogledal. Obožujem sprehode, tako da mi je zelo všeč Pohorje. Zdaj, ko sem v novi vlogi, skušam vsak košček prostega časa nameniti temu, da se sprehodim skozi mesto in ga spoznam.

Vam je bilo ob prihodu v Maribor, ko se je potem veliko dogajalo v reprezentanci, v kateremkoli trenutku žal, da ste odšli iz reprezentance in se podali na samostojno trenersko pot?

Ne, ne. Niti približno. Od prvega dne, ko sem rekel Mariboru da, sem čutil, da sem se odločil prav. Že po evropskem prvenstvu sem rekel, da čutim, da lahko začnem svojo samostojno trenersko kariero. Želel sem si prevzeti klub, in ko sem dobil klic iz Maribora, nisem preveč razmišljal.

Kakšno pa je bilo zadoščenje ob tem, ko se je po veliko izrečenih besedah in prelitem ogromno črnila, da se je selektor Matjaž Kek v naši oddaji Pod prečko odločil, da se zakoplje bojna sekira?

Midva nisva imela nobene borbe. Najin pogovor je potekal fenomenalno. To lahko potrdi selektor. Ves čas sem bil odkrit, on je bil prvi, ki je izvedel za klic Maribora, nato šele preostali člani strokovne ekipe. Ni bilo nobenega problema, ko sem šel stran. Vsak lahko komentira po svoje, nobenemu nisem ničesar zameril. Še vedno trdim, da sem se od selektorja ogromno naučil in da nimava nobenih težav.

Je prišlo do šuma v komunikaciji tudi zaradi pritiska rezultata v reprezentanci? Vsekakor bi bila reakcija drugačna, če bi Slovenija na Norveškem remizirala z 0:0.

Ja, to je sestavni del športa. Ko si v klubu, imaš več tekem, v reprezentanci je v celem letu nekje 12 tekem, zato je vsaka še bolj pomembna. Vsekakor bi bilo lažje, če bi bilo tako, a tudi s tem, kako so stvari potekale, nimam težave, sploh pa ne s selektorjem.

Je že prišlo kakšno vabilo na kavo, navsezadnje ste zdaj v selektorjevem mestu?

Nisva se še uspela dobiti. Bil sem res zaseden, videla sva se na zaključku Nogometne zveze Slovenije, seveda pa se bova pozneje dobila tudi v Mariboru (smeh).

Zdaj pa se lahko osredotočiva na bolj aktualne nogometne teme. Kakšna je splošna ocena jesenskega dela, ki sta ga v Ljudskem vrtu opravila vi in vaš predhodnik Ante Šimundža?

Počasi dobivamo želeno podobo. Mislim, da niti ene tekme nismo odigrali v polni postavi. Imeli smo težave s poškodbami in kartoni. Všeč mi je, da smo v analizi opazili, da si nasprotniki proti nam niso ustvarili veliko. V oči sicer bode, da smo si tri od petih prejetih golov podarili sami. Te napake moramo v bodoče anulirati, v zadnji tretjini pa moramo večkrat prihajati do zaključkov. Velikokrat smo bili pred in v nasprotnikovem kazenskem prostoru, a smo to slabo izkoristili. Na teh stvareh bomo morali delati in realizirati več priložnosti.

Šest točk je zaostanka za Olimpijo, Celjani so za vami. Ste pričakovali, da bo Olimpija navkljub igranju v konferenčni ligi tako stabilna vse do odmora?

Olimpija je v dobri formi, vidi se, da je v ekipi odlična kemija, da se igralci razumejo s trenerjem. Vse pohvale Olimpiji in Celju za Evropo, sam pa se osredotočam nase in na nas. Če bomo pravi, bomo lahko ta zaostanek izničili in potem sami prišli do prednosti.

Albert Riera pri Celju in Victor Sanchez pri Olimpiji sta predstavnika španske nogometne stroke. Vsak ima svojo filozofijo, katera od njunih vam je bliže?

Vse je odvisno od tega, proti komu igramo in kakšna je moja ekipa. Če nimaš ‘fajterske’ ekipe, je težko igrati tako. Pragmatičnost je dobra, dober je tudi napadalen nogomet, a je vse odvisno od ekipe. Ne glede na dejstvo, da sem bil branilec, imam rad, da se dosega veliko golov. Tudi obramba se pri meni igra z vsemi igralci. Zanimata me tako napad in obramba, na obeh segmentih bomo zelo delali.

Omenili ste ‘fajtersko’ mentaliteto. To ste z javnimi nastopi želeli ves čas prebuditi v svoji ekipi. Ste v zadnjih tekmah jesenskega dela videli več te želene borbe kot prej?

Sem. To se je dobro videlo proti Olimpiji. Naredili smo veliko prekrškov, prekinjali igro in Olimpiji onemogočili, da bi se približala našemu golu. To je bilo zelo pozitivno. Tudi v Kopru je bila reakcija po Primorju fenomenalna. Tudi zadnja tekma je bila odlična, a moramo upoštevati, da smo skoraj vso tekmo igrali z igralcem več. Tako da bom izpostavil tekmi z Olimpijo in Koprom, na teh dveh tekmah mi je bila všeč reakcija ekipe.

Sta ti tekmi največji približek vaši nogometni filozofiji, če bi seveda dodali še kakšen zadetek?

Proti Nafti mi je bilo všeč, da smo dali toliko zadetkov. Dali smo še tri iz ofsajda, nismo se ustavili. Tudi to mi je bilo všeč. Soudani ni želel iti z igrišča, dokler ni zadel gola (smeh). Vsi so si želeli gol in to je tudi prav. Tako se polni samozavest. Ne bi rekel, da je bil to presežek, ampak res mi je bil všeč naš napad. Proti Kopru in Olimpiji nismo imeli veliko priložnosti. Sploh derbi je specifična tekma, težko je prihajati do priložnosti. Smo pa imeli na obeh tekmah čisto priložnost, da bi tekmo odločili v svojo korist. Sploh na derbiju je bil Soudani v situaciji, ko bi zdaj iz desetih poskusov desetkrat zadel. Zato me tudi žre, da imamo premalo točk.

Večni derbi z Olimpijo, na to se še morava ozreti. Ko ste prišli v Maribor, so ljubljanski navijači z grafiti izrazili svoje mnenje. Ste potem na tekmi pričakovali več žaljivk, več pritiska?

Že po tekmi sem rekel in bom ponovil. Zelo me je razveselilo, da je bilo na tribunah glede mene vse korektno. Ni bilo žvižgov in transparentov. Ljudje me v Sloveniji poznajo, vedo, kakšen sem. Ko delam, dajem od sebe vsaj 100 odstotkov, morda še več. Vedno sem predan delu in imam svoje ambicije. Ko sem bil v Olimpiji, preteklosti ne morem izbrisati in je tudi ne želim. Starši so ustvarili družino, odrasel sem v Ljubljani. Ko igram za klub, ko delam kot trener, ljubim svoje delo in vedno dam od sebe maksimum. Z navijači pa sem imel vedno povsod korekten odnos, tako v Mariboru kot v Ljubljani.

Edina črna pika je bil transparent, namenjen Josipu Iličiću?

O tem se je veliko govorilo. Šlo je za manjšo in mlajšo skupino, dvomim, da so se vsi strinjali s tem. Tudi glede mojega grafita je podobno. Dvomim, da so vsi Green Dragonsi to podprli. Sam ne gojim zamere. Takšne manjše skupine, ki delajo ekscese, so, žal, prisotne povsod po svetu.

Kaj je pokazala omenjena analiza, kaj boste predstavili tistim, ki odločajo o okrepitvah?

V torek smo imeli zadnji trening, s tem smo zaključili cikel. Takoj so se začeli pogovori glede ekipe in glede mojih želja. Imam vizijo, tudi glede položajev, kjer potrebujemo okrepitve. Moramo pa ob vsem skupaj tudi videti, kaj bo dostopno na prihajajoči nogometni tržnici.

Ste sami pri sebi že med zadnjimi tekmami razmišljali o kakšnih konkretnih igralcih? Vsi že dolgo govorimo o zadnjem zveznem igralcu, ki manjka v mariborski ekipi.

Vemo, da imamo težave na tem položaju. Imamo Vrhovca, ki ima določene zdravstvene težave. Med sezono niti približno nisem razmišljal o kakšnih imenih oziroma igralcih.

Boste kot predstavnik slovenske stroke turške investitorje skušali voditi tudi na pota iskanja slovenskih igralcev? Morda je lahko neko vodilo vrnitev Luke Krajnca v domač klub.

Mi vemo, da je imel Maribor v času največjih uspehov ogrodje vedno sestavljeno iz slovenskih igralcev, ki so bili tudi pravi liderji. Ti igralci so zelo pomembni za atmosfero in filozofijo za naprej. Moramo pa vedeti, da ni vsak slovenski igralec primeren za Maribor.

Tu se lahko dotakneva Maksa Barišića, ki je imel od prihoda v Maribor tudi zasebne težave. Navijači so od njega pričakovali ogromno. Ali bo še dobil priložnost, da bi upravičil visoka pričakovanja?

Maks je bil na vsakem treningu maksimalno skoncentriran. To je nivo, ki ga želim od igralcev. Res je, da ni veliko igral in da je imel določene težave. V naslednjih dneh po pogovorih in potem v pripravah bomo videli, kako se bo obnesel.

Vi ga poznate še iz tistega obdobja, ko je blestel v Kopru in je bilo pred nesrečno poškodbo vse nared za njegov reprezentančni debi in vrnitev v tujino. Se lahko vrne na tisto raven?

Težava, ki je nima le on, podobno težavo ima tudi Gregor Sikošek, je, da tako zahtevne poškodbe pri teh letih pustijo posledice. Maks ni igral 10 mesecev, Sikošek leto in pol. To se pozna. Kot trener poznam enega Sikoška, Barišića sicer poznam manj, a trenutna realnost  – glede njunega stanja – je takšna, kot je. Upam, da bosta oba prišla nazaj na svoj najboljši nivo.

Spomladi se boste podali tudi v boj za pokalni naslov, ki ga Maribor neuspešno lovi že od leta 2016. V pokalnih tekmah pride karakter ekipe še bolj do izraza, kaj bo ključno v tem tekmovanju?

Meni je vsaka tekma pomembna, vedno želim zmagati. To vedo tudi igralci. Zavedajo se, da je Maribor Maribor in da mora osvojiti vsa tekmovanja. Naredili bomo vse, da tudi v tem tekmovanju pridemo do lovorike. Res je, da je pokal specifičen, ampak šli bomo tekmo po tekmo in videli, kam bomo prišli.

V zadnjem obdobju se je v Mariboru res veliko dogajalo, kako so se vsi v klubu, ki so bili zraven pri največjih uspehih, prilagodili na nove razmere v klubu? Kako vi gledate na famozno vijolično DNK?

Mi moramo vedeti, da je Maribor najtrofejnejši klub, ki je edini igral v ligi prvakov, to mu je uspelo trikrat, a v zadnjem obdobju ni blestel. To je realnost. To ne leti le na igrišče, tudi na pisarne. Prišli so novi lastniki, prvič v zgodovini Maribora. Prišli so v mesto, ki živi za nogomet, in potrebujejo čas. Tudi mi na igrišču potrebujemo čas. Jasno pa je, da Maribor ne more več živeti na stari slavi. To potrjuje dejstvo, da v zadnjih letih klub ni bil konkurenčen. Počasi se bosta stabilizirala tako uprava kot igrišče, potem bo lažje vsem. Tako na igrišču kot tudi zunaj njega. DNK Maribora pa se je po vseh teh letih morda nekoliko izgubila. Še vedno pa mora vsak, ki obleče mariborski dres, čutiti odgovornost in vedno dati od sebe vse.

Če gledava na vašo kariero, je podobno tudi v Dinamu iz Zagreba?

Točno tako. Tisti igralci, ki tega ne bodo uspeli realizirati, tu bom sam kot trener najbolj odgovoren, niso za Maribor. Moramo biti odkriti drug do drugega, igralci morajo vedeti, da je to tako. Vsak igralec mora maksimalno z vso energijo in zanosom predstavljati Maribor.

Ali duh Zlatka Zahovića še prebiva na hodnikih pod vzhodno tribuno Ljudskega vrta?

Zlatko je Maribor dvignil na nivo, ki smo si ga vsi zapomnili. To želimo zdaj vsi doseči. Jaz sem bil takrat igralec in sem gledal na vse to kot Slovenec ter v tem užival. Bil sem ponosen na Maribor. V čast mi je bilo, da je slovenski klub igral v ligi prvakov.

Zlatko se vam je kaj oglasil?

Videla sva se na tekmi v Ljubljani, ko sta igrali Slovenija in Norveška. Drugače pa je od njegovega slovesa preteklo že kar nekaj časa in mi, ki smo tukaj, moramo Maribor dvigniti na višji nivo. A to ne gre z danes na jutri, nimamo čarobne palice.

Tukaj se lahko ozreva k Celju, kjer so investitorji dolgo spoznavali okolje in iskali pravi recept. Kako se vam zdi, da turški investitorji sprejemajo informacije od tistih, ki poznajo slovensko okolje? Koliko ste vi v kontaktu s Cemom Basgulom?

S Cemom sva dnevno v kontaktu. Vsak dan se večkrat slišiva in vidiva. Vsi Ilicalijevi predstavniki praktično živijo v pisarnah in delajo maksimalno, da rešijo vse zadeve, ki jih še morajo rešiti. Sem pa zelo vesel, da imajo svojo strategijo in da želijo vlagati tudi v infrastrukturo. Zgraditi želijo klub, ki si ga želimo mi in vsi ostali. Akademijo moramo imeti pod kontrolo, Maribora mora biti v vseh generacijah v vrhu. Stvari že zdaj gredo v pravo smer.

Kako pa Cem Basgul in Acun Ilicali čutita nogometni utrip v Mariboru, kako sta se obnašala, ko rezultati niso bili takšni, kot ste si vsi v klubu želeli? Vemo, da Turki veljajo za zelo temperamentne ljudi.

V teh dveh mesecih nisem niti enkrat začutil, da bi bilo kaj narobe. Vedno so mi vsi stali ob strani. Tudi ob porazih so vedno dejali, da se to lahko zgodi. Tudi z ljudmi, ki niso v Mariboru, a delajo v tem ustroju, je bilo enako. Nikoli ni bilo nobenega strahu.

Razumejo, da gre za nek proces?

Seveda. Tudi oni verjamejo v ta projekt. Se bo pa spomladi hitro pokazalo, na kakšni poti smo.

Če zreva v prihodnost, ne moreva mimo Josipa Iličića in Hilala Soudanija. Ob koncu sezone bosta brez pogodbe. Gre za dva ljubljenca navijačev, kako gledate nanju?

Najprej moramo vedeti, da morajo igralci, ki so pod pogodbo, izpolnjevati pogodbe na profesionalen način. Oba sta izvrstna igralca in izvrstna fanta. Ko prideš v leta, je poškodb več. Težje se je vračati. Videli smo pri Soudaniju, ki se je ob koncu jesenskega dela vrnil na želeni nivo. Tudi Jojo ima svoje težave s peto, ki so moteče. Izgubili smo ga za zadnje tri tekme. Že po Olimpiji je čutil bolečino v peti.

Je Josip tisti, ki je najbolj potreboval ta premor? V teh letih je bil zaradi evropskega prvenstva praktično brez počitka. Bi bilo zanj bolje, če ga ne bi bilo na zadnji reprezentančni akciji?

Če gledamo s tega vidika, zagotovo. Vemo, da ni odigral minute, zato bi bilo lažje, da bi pet dni počival. Ne moremo ničesar spremeniti, Josip se mora hitro vrniti v ritem. Vsak dan, vsak teden je za igralca v letih večja težava ob iskanju vrnitve v formo. Oba sta sicer profesionalca in se bosta po premoru vrnila takšna, da bosta priprave začela normalno.

Kako pa se je Josip spremenil v zadnjem obdobju? Na evropskem prvenstvu je po naših informacijah večkrat skrbel za dobro razpoloženje v težkih trenutkih, sploh po tistem prejetem golu proti Srbiji v zadnji sekundi tekme.

Joja poznam 15 let. Spoznala sva se v reprezentanci. Igralci odraščajo. Nisem še videl igralca, ki bi bil pri 22 letih isti kot pri 35 letih. Jojo se je vrnil v Maribor, z njegovo veličino naredil veliko za slovenski nogomet, hkrati pa je res, da moraš doma nadgraditi nekaj, kar si gradil celo kariero.

Kritiki hitro postanejo glasni, se strinjate?

Točno tako. Jojo je imel svoje težave in ni se lahko boriti s tem. Vsak dan sem z njim in vem, kaj je preživljal in kako je zdaj. Mora biti zdrav in brez poškodb, svoje težave mora dati na minimum in takrat je Jojo lahko dober.

Če potegneva črto. Če bosta Josip Iličić in Hilal Soudani zdrava in v dobrem stanju, si ju želite v ekipi tudi v naslednji sezoni?

Dobro, zdaj me sprašujete, če bom jaz podaljšal z njima ali ne (smeh). Zavedati se morate, da se še za nove igralce in za pogodbe nisem pogovarjal z nobenim. Zaradi medijev vem za situacijo okrog Joja in Soudanija. O tem se tudi že nekaj časa govori. Tukaj je potem še struktura kluba, ki je še ne poznam povsem, saj želim najprej urediti igrišče.

Bi želeli, da tudi ostanete samo pri igrišču, ali vam je pomembno, da poznate vse strukture v klubu?

Seveda si želim biti vključen. A je vse odvisno od trenutka. Zdaj bom imel več časa in se bom začel pogovarjati tudi o novih igralcih. Med sezono se nisem želel, saj potem ne bi bil povsem osredotočen na svoje igralce, potem pa bi težko od njih zahteval, da so 100-odstotni na tekmi. In tega se dobro zavedam, znam ločiti stvari in začutiti, kdaj je pravi trenutek, da se o stvareh govori. Vedno mora biti želja za nadaljevanje sodelovanja obojestranska. V mojih zadnjih letih pri Chievu sem pogodbo vedno podaljševal povsem na koncu sezone. To delajo vsi, tako Real, Liverpool, Chelsea. Moramo biti realni, ko prideš v leta, težko pričakuješ dolgoročno pogodbo. Res je, da ko si zdrav, lahko pričakuješ več, zato moramo gledati iz dneva v dan in priti do skupnega cilja. Potem se stvari lažje realizirajo.

Če se ozreva še na celotno leto v slovenskem nogometu. Slovenija na evropskem prvenstvu, Olimpija in Celje v konferenčni ligi. Lahko se zgodi, da oba kluba zaigrata v izločilnih bojih. Je to najuspešnejše leto v zgodovini slovenskega nogometa?

Seveda je to zgodovinska sezona, a je težko primerjati različna obdobja. Vsak uspeh je uspeh celotne Slovenije. Če si vpet v to, je vse skupaj še veliko lepše. Zelo sem vesel za oba kluba, saj dvigujeta koeficient slovenski ligi in dokazujeta, da je naša liga dobra in vedno kvalitetnejša. Gre za eno najuspešnejših let, morda res za najuspešnejšo. V moji karieri mi je manjkalo le evropsko prvenstvo, ki sem ga dosegel s trenerstvom, in res sem ponosen, da je naša reprezentanca v tako kratkem času napredovala tako v igri kot v rezultatih.

100. oddaja Pod prečko: Najboljši trenutki in nepozabne zgodbe (VIDEO)

Nogomet

11. Dec 2024 2

Nogomet

11. Dec 2024 2

Prvoligaških od 1 do 10: kdo je odličen in kdo nezadosten?

Nogomet

10. Dec 2024 3

Nogomet

10. Dec 2024 3

Matjaž Kek: Kot lastnik si ne smeš privoščiti vsega

Nogomet

10. Dec 2024 2

Nogomet

10. Dec 2024 2

Pod prečko: Ob Sloveniji vse manj nasmehov (VIDEO)

Nogomet

9. Dec 2024 4

Nogomet

9. Dec 2024 4