Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Igral je za Olimpijo, igral je za Maribor. Za napoved tekme vseh tekem bi težje našli boljšega sogovornika. Danes ob 15. uri bo namreč na sporedu bo drugi večni derbi v sezoni 2024/25. V Stožice se vrača izgubljeni sin Olimpije in danes trener Maribora Boštjan Cesar. Maribor bo izzval vodilno Olimpijo, ki je v četrtek v Helsinkih prišla do druge letošnje zmage v konferenčni ligi, zasedba Victorja Sancheza pa bo naredila vse, da v nizu štirih ključnih tekem pride do še četrte zmage. Naš sogovornik v nedeljskem intervjuju je Rok Kronaveter.
335 tekem v Prvi ligi Telemach in 106 golov, štiri tekme in gol v reprezentančnem dresu in trije državni naslovi doma ter en na tujem. To je kratka obnova izjemne kariere danes 37-letnega Mariborčana, ki se je po slovesu od Ljudskega vrta odločil za slovo od profesionalnega nogometa.
Rok Kronaveter sicer v avstrijski četrti ligi še vedno igra nogomet, a ta vsaj trenutno ni več glavna zadeva v njegovem življenju. “Realno me vleče nazaj v nogomet,” razkriva nekdanji napadalni vezist, ki je že pridobil trenersko C licenco in dodaja: “Če bi želel delati kot trener, bi se temu posvetil 100-odstotno. Za zdaj torej še ne, saj bi rad igral še leto ali dve, nato pa bo prišel čas tudi za to.”
Njegovo slovo od Maribora ni bilo najlepše. Sam je čutil, da bi lahko še vsaj eno sezono pomagal domačemu klubu, ki je bil takrat sicer v povsem drugačnem položaju kot danes.
Govorilo se je o finančnih težavah, spremembi filozofije pri vključevanju mladih, vse to pa se je do danes z vstopom milijonov Acuna Ilicalija že spremenilo. Navkljub grenkemu priokusu ob koncu profesionalne kariere Kronaveter danes brez težav pogleda nazaj, tudi na svoje zadnje dneve v Mariboru. “V življenju se naučiš marsikaj, v tem nogometu so bile tudi že hujše stvari, tako da nisem potreboval veliko časa, da sem se sprijaznil z vsem skupaj.”
Glede na potek kariere težko najdemo primernejšega sogovornika pred večnim derbijem. Ogromno jih je odigral tako v dresu Olimpije kot v dresu Maribora. V obeh klubih doživel vzpone in padce, na prestope med večnima rivaloma in navezanost na določen klub v času profesionalne kariere pa gleda drugače kot navijači.
“Ko je sprejel vlogo trenerja Maribora, je vedel, da mu v Ljubljani ne bo prijetno,” o tem, kaj Boštjana Cesarja danes čaka v Stožicah razmišlja Kronaveter in nadaljuje: “Menim pa, da mi preveč gledamo na to, kje je kdo bil in od kod prihaja. Vsak hoče pisati svojo zgodbo in biti uspešen. Res je Ljubljančan, igral je za Olimpijo, ampak zdaj je trener Maribora.”
V intervuju smo se dotaknili veliko odprtih vprašanj, rešili nekaj ugank, tudi tisto o zloglasni ‘Panenki’ Marka Tolića v finalu pokala z Olimpijo leta 2023, jasno pa nismo mogli iti niti mimo sodnikov v Prvi ligi Telemach.
Preverite, kako danes na svojo kariero gleda Kronaveter, kdo je zanj glavni favorit v tej sezoni Prve lige Telemach in kakšen bo po njegovem mnenju razplet današnjega večnega derbija, ki je v Stožicah na sporedu ob 15. uri.
Dobro leto in pol je od vašega slovesa od Prve lige Telemach. Kako preživljate dneve?
Od moje zadnje profesionalne tekme se je veliko spremenilo. Moj delavnik je takšen, da hodim normalno v službo in popoldne igram v Avstriji v nižjih ligah. Tako da kar se tiče službe, nek normalen vsakdan.
Kam vas je zanesla profesionalna pot?
Prijatelj ima svoje podjetje, kjer mu pomagam. Tam sem se ustalil in to mi je v redu.
Omenili ste igranje v Avstriji, kjer brcate v četrti državni ligi. Kakšna je kakovost v tem tekmovanju?
Mislim, da jo lahko primerjamo z našo drugo ligo. Nivo je dober, v našem klubu je veliko igralcev, ki so pred tem igrali v slovenski drugi ligi. Tudi oni delijo to mnenje. Uživa, to je nogomet za dušo.
Lahko tudi potrdite, da je avstrijski nižjeligaški nogomet je s finančnega vidika na kar visoki ravni?
Mislim, da so plačila boljša kot v naši drugi ligi. To sem razumel ob pogovoru z igralci, ki imajo te izkušnje. Po eni strani je žalostno, da je to amaterski nivo, kjer pa lahko zaslužiš več kot v naši drugi ligi, ki bi morala biti neka odskočna deska za mlade nogometaše.
Ko sem sam začenjal kariero, je bilo tako. Začenjal si v drugi ali tretji ligi. V tistem času je bilo vse to fenomenalno, zdaj pa ni pravih finančnih vložkov, tudi igralci pa nočejo igrati v naši drugi ligi. Zato je veliko odhodov v Avstrijo, kjer je zaslužek boljši, vsekakor pa je to z vidika kariere za mlade igralce slabo.
Se vam zdi, da mladi igralci danes na drugo ligo gledajo zviška?
Definitivno je bilo v mojih časih drugače. Ne bi rekel, da jim je v drugi ligi igrati izpod časti, vsekakor pa nanjo gledajo drugače, kot smo mi. Mislim, da če hočeš v nogometu nekaj narediti in potrebuješ priložnost, je druga liga prava izbira.
Če se bo igralec tam izkazal, ga bo slej kot prej opazil klub iz prve lige. Vsakemu mlademu bi svetoval, da v primeru neigranja v prvi ligi izkoristi drugo ligo, ki je po mojem mnenju dobra odskočna deska.
Ob službi ste pričeli tudi s pridobivanjem trenerske licence, C licenca je že v žepu. Bi radi ostali v nogometu tudi po koncu igranja?
Realno me vleče nazaj v nogomet. Ampak dokler bom igral amaterski nogomet, nimam časa za kaj dodatnega. Treniramo trikrat tedensko, igramo tekme. Nikoli ne želim ničesar delati na pol. Če bi želel delati kot trener, bi se temu posvetil 100-odstotno. Za zdaj torej še ne, saj bi rad igral še leto ali dve, nato pa bo prišel čas tudi za to.
Se vidite v trenerstvu, funkcionarski vlogi?
Večina igralcev se po karieri znajde v trenerski vlogi. Meni znanci večkrat rečejo, da bi bil dober športni direktor. Nikoli ne veš, kako se bo razpletlo, za zdaj pa bolj razmišljam o trenerstvu.
Nekdanjemu športnemu direktorju Maribora Zlatku Zahoviću bo všeč, da se izobražujete in pridobivate licenco. Vedno poudarja, da bi tudi športni direktorji morali biti primerni izobraženi. Se strinjate?
Povsem odkrito lahko rečem, da sem pri pridobivanju C licence na nogomet začel gledati z drugih oči. Igralec vidi drugače kot trener. Veliko je bilo novih stvari. Prav je, da pridobiš licence in nogomet spoznaš iz druge strani. Upam, da bom v kratkem uspel nadaljevati z izobraževanjem in, kot sem rekel, da se čez kakšno leto ali dve vrnem v nogomet.
Kolikor mi je prišlo na uho, vas je zadela tudi ‘padelmanija’i?
Ja, res je (smeh). Poleti so bili tedni, ko smo skoraj vsak dan igrali padel. Dober šport, dobra rekreacija. Vsekakor je zanimivo. Na igriščih srečam veliko znanih ljudi, kar mi je zelo všeč.
Koliko je časa za resno spremljanje Prve lige Telemach? Hodite na tekme ali dogajanje spremljate iz udobja domačega kavča?
Na tekme hodim redko. Spremljam pa redno. Ko imam čas, si ogledam tekmo, hkrati pa spremljam vse rezultate. Sem na tekočem.
Koliko časa ste po slovesu od Maribora potrebovali, da ste sprejeli slovo od profesionalnega nogometa? Takoj po izteku pogodbe z Mariborom ste dejali, da čutite, da bi še lahko igrali v Prvi ligi Telemach?
Sprijazniš se hitro. Ko gledaš derbije, začutiš željo po igranju, to pa vsekakor. Kot sem rekel ob slovesu, bi lahko v slovenski ligi brez težav igral še vsaj leto ali dve. Sem pa potem kar hitro preklopil na nove obrate. V življenju se naučiš marsikaj, v tem nogometu so bile tudi že hujše stvari, tako da nisem potreboval veliko časa, da sem se sprijaznil z vsem skupaj.
Maribor se je od vašega slovesa zelo spremenil, vstopil je investitor, veliko se spreminja tudi v klubskih pisarnah. Kako kot Mariborčan gledate na te spremembe?
Težko je komentirati, ko nisi več blizu kluba. Finančni vložek je zagotovo dobrodošel. Kaj se dogaja v samem klubu, tudi glede spremembe trenerja in ostalega, pa težko komentiram. Če bo Maribor na koncu prvak, kar si vsi želimo, bo vsak rekel, da so bile spremembe pravilne.
Klubu želim, da osvoji naslov, a ne bo enostavno. Drugi klubi delajo dobro, Olimpija in Celje imata dober proračun. Liga oziroma boj za naslov med temi tremi bo zahteven.
Vi ste prišli v Maribor tik pred začetkom velikih sprememb, doživeli ste slovo Zlatka Zahovića in Darka Milaniča. V štajerski prestolnici se je na ulici veliko govorilo o dogajanju v klubu, tudi Zahović je v naši oddaji Pod prečko večkrat namignil na težave v pisarnah. Kako ste vi občutili vse to?
Igralci tega nismo zares občutili. Sam sem kot Mariborčan slišal marsikaj. Maribor ni veliko mesto, klub je za mesto pomemben, zato med ljudmi hitro zaokrožijo govorice. Ljudje v pisarnah najbolje vedo, kaj se je dogajalo, vsekakor pa Zlatku Zahoviću verjamem na besedo.
Mariborska DNK, kaj je to?
Mariborska DNK se pogojuje z uspehi iz preteklosti. Pod Zahovićevim vodstvom se je točno vedelo, kaj kdo dela. Po njegovem odhodu je bilo veliko sprememb. Zdaj lahko govorimo, da se DNK išče, saj bleščečih rezultatov ni bilo.
Struktura tekmovanj v Evropi se je spremenila in moramo biti pošteni, slovenski klub bo težko še kdaj zaigral v ligi prvakov. DNK pa je pogojen z rezultati, v preteklosti se je držalo skupaj, v javnost niso curljale stvari iz kluba. Mislim, da se je potrebno bolj povezati in držati skupaj.
Kako ste pospremili slovo Anteja Šimundže?
Kot vse ljudi, je to tudi mene šokirali. Mislim, da je delal odlično. Ekipo je prevzel na šestem mestu in jih dvignil pod vrh, bil blizu prvemu mestu. Presenetilo me je, da je moral iti. A vemo, kako je v nogometu.
Ko pride vlagatelj, si želi sprememb, čeprav mi ta ni najbolj jasna. To se v nogometu dogaja, prišel je Boštjan Cesar, ki mu želim vse najboljše. Upam, da mu uspe in da osvoji naslov, vsekakor pa ne bo enostavno.
Ste še v kontaktu z nekdanjimi soigralci iz Maribora?
V kontaktu sva z Josipom Iličićem in Jano Repasom, občasno še z Martinom Milcem in Ažbetom Jugom. Igralci imajo veliko obveznosti, tudi jaz jih imam. Ne vidimo se vsak dan, a ko je pravi čas se vidimo na kakšni večerji ali kavi.
Kdo je za vas največje presenečenje v tej sezoni, kdo je glavni favorit za naslov?
Če govoriva o presenečenjih, sta sezono odlično začela Koper in Bravo. Slednji že več let dobro dela z mladimi. Klub je dokazal, da se da dobro tekmovati tudi z nižjim proračunom. Ekipa Kopra je zanimiva. Za naslov pa se bodo vsekakor borili Celje, Olimpija in Maribor. Moje osebno mnenje je, da je igralsko trenutno najmočnejša Olimpija.
Tako Celje kot Olimpija igrata v konferenčni ligi, to je za slovenski nogomet sijajen dosežek. Kako ste spremljali evropsko poletje, ko je bil zelo blizu preboju v konferenčno ligo tudi Maribor?
Mislim, da se še nikoli ni zgodilo, da so imele tri ekipe tako lepo možnost zaigrati v evropskih pokalih. Za slovenski nogomet je to več kot dobrodošlo. Škoda, da ni uspelo še Mariboru. Djurgarden ni bil tako zahteven tekmec, da se ne bi dalo. Vesel sem za Celje in Olimpijo, ki dobro igrata v Evropi. Obema klubom želim, da uspeh še nadgradita.
V vaši karieri manjka samo evropska jesen, se strinjate?
Definitivno. Vedno sem si želel igrati v evropskih pokalih. Žal mi ni uspelo, ampak vseeno. Glede na potek kariere, tudi poškodbe, je bilo vse skupaj na dobri ravni. Vesel sem, da je en ‘mali pubec’ iz Železničarja prišel na ta nivo in tudi zaigral za reprezentanco. Osvojil sem naslove doma in tudi v tujini.
V nedeljo je na sporedu večni derbi, mislim, da vprašanje, za koga boste navijali, ni potrebno?
Seveda za Maribor. Tekma pa bo težka. Olimpija ima zelo dobro ekipo. Mariborski adut je, da se vrača Iličić in da bo ekipa bolj spočita. Olimpija je igrala v Helsinkih, pot tja in nazaj je naporna, tu vidim določeno priložnost za Maribor, a ne bo enostavno. Olimpija je kvalitetna ekipa in je v tej sezoni odlična.
Vi ste odigrali veliko derbijev, na kaj najprej pomislite, ko slišite frazo ‘večni derbi’?
Prva stvar? Poln stadion in super vzdušje, ki bi si ga želel na vsaki tekmi. Naboj, ki mora biti. Pričakujem, da bo tako tudi tokrat. Oboji imajo razloge za obisk. Spopad prvega in drugega na lestvici. Kaj lepšega si lahko želimo?
Boštjan Cesar bo doživel nekaj podobnega kot vi. Kot Mariborčan ste igrali za Olimpijo in se naposlušali stvari s strani vijoličastih navijačev, nato se je vse obrnilo, ko ste prestopili v Maribor. Cesar je otrok Olimpije, ki bo v nedeljo v Stožicah vodil Maribor. Kaj lahko pričakuje?
Definitivno zanj to ne bo najbolj prijetno. Ampak mislim, da je igral na najvišjem nivoju in da je vsega tega navajen. Ko je sprejel vlogo trenerja Maribora, je vedel, da mu v Ljubljani ne bo prijetno. Menim pa, da mi preveč gledamo na to, kje je kdo bil in od kod prihaja. Vsak hoče pisati svojo zgodbo in biti uspešen. Res je Ljubljančan, igral je za Olimpijo, ampak zdaj je trener Maribora.
Koliko je v modernem nogometu sploh prostora za neko navezanost na klub?
Obstajajo določeni igralci, ki ne bi nikoli zaigrali za določen klub. Nikoli v življenju ne veš, kaj se bo zgodilo. Vedeti moramo, da v Sloveniji nimamo 10 klubov, kjer bi lahko dobro zaslužil. Trenutno imamo tri klube, ki ponujajo dobre plače.
Vsakemu igralcu je motivacija zaslužiti čim več in igrati na dobrem nivoju. Vsak sprejema svoje odločitve, vsekakor pa iz teh odločitev ne bi smeli delati drame. Igralec se odloči, tako kot se. Če da na igrišču vse, kar lahko in kar mora, potem je to to.
Je pa vseeno najlepše igrati za klub iz domačega mesta?
Definitivno. S tem se bo strinjal vsak. Mariborčan, Ljubljančan, Celjan, Koprčan in tako naprej. Doma je najlepše igrati, podpirajo te prijatelji. Družina je prisotna na vsaki tekmi. A profesionalizem je eno. Vsekakor je doma lažje igrati tudi zaradi motivacije.
To zagotovo, a hkrati je potem težje, ko domačemu klubu ne gre?
Vsekakor. Težje je potem mirno iti po mestu. A če daš na igrišču od sebe vse, tudi ob slabših rezultatih ljudje v Mariboru prepoznajo trud. Sam nikoli nisem imel težav.
Greva še na Olimpijo. V vašem obdobju v prestolnici je Milan Mandarić večkrat odreagiral impulzivno, zdajšnja Olimpija pa – vsaj gledano na igralski kader – deluje drugače. Manj je menjav, več je stabilnosti. Menite, da bi lahko s tisto vašo ekipo s takšnim načinom dela dosegli še več, kot Olimpiji uspeva zdaj?
Kaj bi bilo, če bi bilo, težko rečem. Ampak definitivno bi nam bilo lažje. Že ob spominu na prvo sezono lahko rečemo, da bi bilo vse drugače, če bi še nekaj časa z nami ostali Šporar, Zajc in Henty. To bi res bila tudi ekipa za Evropo, a takšne igralce težko zadržiš.
Najbolj mi je žal ekipe za drugi naslov pod taktirko Igorja Bišćana. Takratna ekipa je bila zares narejena, trener je želel dodati še dva ali tri igralce. Mogoče bi lahko takrat naredili nekaj velikega, a vemo, kakšen je bil Mandarić.
Če ni bilo po njegovo, so letele glave. Milan je v enem intervjuju potem priznal, da je bilo to, da je odpustil Biščana, narobe. Vsekakor bi lahko v Evropi z Olimpijo iztržili več. Škoda, saj smo imeli v enem obdobju res močno ekipo.
Zdaj vas bomo presenetili še z nekaj fotografijami. Naš fotograf Uroš Skaza je odlično ujel trenutek z vašega zadnjega večnega derbija. Tik pred zapravljeno enajstmetrovko Marka Tolića.
Na taki tekmi si ne smeš dopustiti, da se ti to zgodi. Mislim, da sem bil jaz tisti, ki bi moral izvajati to enajstmetrovko. Trener je imel druge načrte in izteklo se je, kot se je. Če bi pustil meni, bi vsi imeli lovoriko več.
Vi ste bili vedno igralec s karakterjem. Kako to, da takrat enostavno niste rekli, streljal bom jaz in zadržali žogo v rokah?
Ko ti s klopi nekdo sugerira, da naj izvaja nekdo drug, sprejmeš tako odločitev. Nisem želel delati težav. Če bi si žogo vzel in slučajno zgrešil, v kar težko verjamem, bi vsi rekli, zakaj si to naredil. Oni so se tako odločili, jaz sem vse skupaj sprejel. Sem pa še danes prepričan, da bi morali vsi že pred tekmo vedeti, kdo je zadolžen za enajstmetrovke.
Neuspešna ‘Panenka’ Marka Tolića v finalu Pokala Pivovarna Union
Takratni trener Damir Krznar je sicer pozneje dejal, da vam ni ukazal, da žogo prepustite Toliću?
Normalno je potem ščitil vsak sebe. Jaz sem povedal, kako je bilo. Z igrišča sem z žogo v roki pogledal proti klopi, vsi so kazali na Tolića in da naj ne streljam jaz. Prepustil sem mu žogo, vemo pa, kakšen je bil razplet.
Sta s Tolićem še v kontaktu?
S Tolićem se slišiva, vrhunski igralec. Škoda da je sam poskrbel, da si ga bodo ljudje v Mariboru po tako vrhunski sezoni zapomnili samo po tej ‘Panenki’. Tudi v Slovanu igra dobro. A vemo, kakšen je nogomet. Če bi zadel, bi vsi govorili, da je kralj, ‘majstore’ in tako naprej. A vseeno na takšni tekmi, si tega ne smeš dovoliti.
Morda preverimo še eno govorico. Je na treningu pred finalom pokala res vadil ‘Panenko’?
Seveda, to je res. Že v ligi je tako poskušal, zato smo lahko pričakovali, kaj bo.
Še eno sliko imamo, se spomnite tudi te enajstmetrovke?
Da, slabo sem udaril (smeh). A vseeno, prvi naslov v Sloveniji. Tudi zaslužen. Vsak naslov, ki ga osvojiš, je vreden vsakega spoštovanja.
Kako se je bilo takrat sprehoditi po Mariboru?
Jaz nikoli nisem imel težav. Tudi ko sem igral v Olimpiji. Sam nikdar nisem provociral, slavil golov. Tega nisem potreboval. Ljudje so me tudi zato spoštovali. Ni jim bilo všeč, to je veljalo predvsem za družino in prijatelje, a sam sem se tako odločil. Odločitev pa je bila prava, saj sem kariero, ki ni bila v najboljšem stanju, dvignil na želeni nivo.
Še ena polemika. Sojenje na tekmah Maribora in Olimpije. Ste občutili kakršnokoli razliko, ko ste igrali v vijoličastem in ko ste igrali v zelenem?
Govori se marsikaj. Da bi na tekmah opazil nekaj posebnega, ne morem reči. Seveda se zgodijo napake, ne bi pa rekel, da gre vse v prid nekoga. Bi pa rekel, ko ste omenili Maribor, da je bilo sojenje na nekaterih tekmah v Ljudskem vrtu, pa tu ne gre za derbije, slabše, kot bi si želeli.
Za konec pa še napoved za tokratni večni derbi. Kakšen bo rezultat?
Upam na zmago Maribora, a je glede na formo obeh ekip najbolj realno pričakovati remi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!