Foto: Jure Banfi

V tednu pred nadaljevanjem Prve lige Telemach je bilo v ospredju slovo Alberta Riere, ki se od slovenskega nogometa poslavlja z izjemnim štajerskim derbijem. Maribor in Celje sta se v Ljudskem vrtu razšla z remijem (3:3), Albert Riera pa se je v zadnji debati s slovenskimi novinarji znova izkazal.

Albert Riera se je od slovenskega nogometa poslovil z eno izmed najboljših tekem v tej sezoni Prve lige Telemach. Maribor in Celje sta se razšla z remijem (3:3), vsakemu pa je pripadel po en polčas. “Užival sem v tekmi. Videli smo dva različna polčasa. Tekmo je zelo enostavno analizirati. Maribor je bil v prvem polčasu zelo agresiven, igralci so bili povsod in zelo so nam otežili delo. Ampak nogometna tekma traja 90 minut. Ko so fizično padli, smo to izkoristili,” je opisal Albert Riera in dodal: “Zame je moja ekipa zmagovalna ekipa, nima težav. In to lahko rečem zdaj preden se poslovim. Zadovoljen sem, ker zapuščam ekipo, ki se je veliko naučila, je organizirana in lačna zmag. Nasprotnik je moral zmagati, ampak zdaj slavi točko. Za nas točka nikoli ni dovolj.”

Celje, ki bo v nov teden vstopilo brez svojega trenerja, je ohranilo 12 točk prednosti na lestvici. Riera se od grofov posljavlja brez slabe vesti in prepričan, da je Celju dal vse, kar je lahko: “Odhajam v miru. Dal sem jim vse. Vso znanje, ki ga premorem, strast, energijo. Če bi lahko, bi jim dal še več, ampak od sebe sem res dal vse. Ničesar ne obžalujem, tudi današnje tekme ne.”

Zelo čustvene so bile tudi njegove zadnje besede namenjene slovenskemu nogometu in vsem njegovim deležnikom: “Radi uporabljate besedo pragmatično, radi čakate na nasprotnika. Ampak ne bojte se, bodite raje agresivni in igrajte. Lahko se zgodi, da boste izgubili tudi na ta način, saj ni sloga igre, ki ti vedno zagotavlja zmago. Zato vedno igrajte na način, v katerega verjamete. Besedi pragmatičnost in strah odstranite iz slovenskega slovarja in takrat boste uspešni.”

Albert Riera, Feđa Dudić — Albert Riera in Feđa Dudić sta poskrbela za izjemen štajerski derbi. Foto: Jure Banfi

Kako se je po štajerskem derbiju od slovenskega nogometa poslovil Albert Riera?

O oceni tekme.

Užival sem v tekmi. Videli smo dva različna polčasa. Tekmo je zelo enostavno analizirati. Maribor je bil v prvem polčasu zelo agresiven, igralci so bili povsod in zelo so nam otežili delo. Ampak nogometna tekma traja 90 minut. Ko so fizično padli, smo to izkoristili. To se je zgodilo v drugem polčasu, ko smo pokazali svojo kvaliteto in izkoriščali višek v napadu. Nekoliko smo tudi prilagodili taktično postavitev, Čalušić je igral na zadnjem zveznem, igrali smo s tremi desetkami. To nam je olajšalo delo in njim otežilo možnost pritiskanja. Moramo pa upoštevati, da je Maribor v prvem polčasu porabil ogromno energije. V drugem delu smo izboljšali naše postavljanje. Generalno gledano sem zadovoljen, nisem pa zadovoljen z 11-metrovko.

O 11-metrovki za Maribor.

Do igre z roko je prišlo, ko žoga niti ni letela proti golu. S tem se uničuje nogomet. Šlo je za tekmo, ki bi jo lahko dobili, čeprav je tudi Maribor imel svoje priložnosti. Bilo je 2:3 in potem je prišlo do res grde 11-metrovke. Nogomet gre v čudno smer, ko bi morali igralci skriti roke in tekati naokrog kot pingvini. Takšne situacije nogometu niso v ponos, čeprav smo to ustvarili sami. Vedno želim, da zmaga ekipa, ki je boljša. Smo pa ohranili razliko na lestvici. Zame je moja ekipa zmagovalna ekipa, nima težav. In to lahko rečem zdaj preden se poslovim. Zadovoljen sem, ker zapuščam ekipo, ki se je veliko naučila, je organizirana in lačna zmag. Nasprotnik je moral zmagati, ampak zdaj slavi točko. Za nas točka nikoli ni dovolj.

O tem, na kaj je v svojem delu v Celju najbolj ponosen?

Težko izpostavim samo eno stvar. V nogometu moraš narediti veliko stvari. Zelo sem zadovoljen z razvojem ekipe, ki se je veliko naučila. Moja naloga je, da igralcem predam znanje. S tem lahko dobro odreagirajo na igrišču. Pred dvema dnevoma sem ji rekel, da imam občutek, da velike razlike ne bo, tudi če me ni ob robu igrišča. Ta ekipa je trenutno na tako visokem nivoju. Tudi igralci na klopi vedo, kaj moramo narediti. To je bilo zelo lepo opazovati.

O njegovi zadnji tekmi v slovenskem nogometu pred odhodom v Frankfurt, ki nosi njegov podpis.

To je kot vojna. Do vojne ne pride, če ni dveh udeležencev. Tudi Maribor je šel v vojno, zaradi 12 točk zaostanka je bil v to prisiljen. Tekma je bila tako odprta, ker so tako želeli tudi oni. Ne obožujem odprtih tekem, saj ne igram loterije, igram nogomet. Rad nadziram vse. Ko izgubimo žogo, si želim hitrega odgovora in pridobljene posesti. Včasih ti nasprotnik z dobrimi stvarmi to prepreči. Mariboru je to uspelo v prvem polčasu, odigrali so dobro tekmo, ampak v drugem polčasu ste lahko videli, kakšna je moja ekipa, ki obožuje igro z žogo. Morda nisem najbolj zadovoljen, ker bom od jutri vodil ekipo, ki prejem veliko golov. Lažje bi mi bilo, če bi pot začel s čisto mrežo. Trenerji vedno radi govorimo o tem. Če ne prejmeš gola, imaš več možnosti za zmago. Vse se vedno začne z dobro obrambo, tudi prvi trening v tednu je vedno posvečen obrambi.

O izjavi med tednom, da bi lahko ta ekipa igrala tudi brez trenerja in o tem, da so ga igralci danes še kako potrebovali.

Plačujejo me in zato moram nekaj narediti (smeh). Po letu in pol skupnega časa sem čutil, da so na takšnem nivoju. V ekipi sta Sešlar in Kvesić, s katerima sem začel svojo trenersko kariero. Z mano sta od začetka, veliko mi pomagata. Vedno vesta, česa si želim. V nogometu nimaš časa. Vedno moraš takoj začeti zmagovati. Če tega ne sprejmeš, nisi pravi za to službo. Ampak čas je pomemben. Tudi Rim ni bil zgrajen v enem dnevu. Vse to nam bo za vedno ostalo v spominih, tako igralcem kot meni.

O slovesu od Celja in igralcev.

Odhajam v miru. Dal sem jim vse. Vso znanje, ki ga premorem, strast, energijo. Če bi lahko, bi jim dal še več, ampak od sebe sem res dal vse. Ničesar ne obžalujem, tudi današnje tekme ne.

O tem, kaj je občutil, ko se je tekma končala.

Slovenija mi je dala veliko. Teh čustev ne poznaš, dokler jih ne občutiš. V življenju včasih čustva težko opišeš z besedami. In to se mi dogaja danes. Vem pa, zakaj je tako. Slovenija mi je res veliko dala in tudi jaz menim, da sem ji dal veliko. Vedno skušam biti najboljši. Tu sem začel svojo kariero. Ljubezen je vedno vzajemna. Hvaležen sem za čas tukaj in hvaležen sem, da jutri dobivam priložnost tudi zaradi vsega, kar sem dosegel tukaj. Rad bi se zahvalil tudi vsem nasprotnikom, ki so mi na tej poti pomagali. Sem se prišel z željo po zmagah in uspehu. V to sem želel prepričati svoje igralce, ki so mi sledili in igrali, kot sem želel. Tej državi bom večno hvaležen. Nerad rečem na svidenje, raje rečem se vidimo.

Zadnje sporočilo slovenskemu nogometu

Na misel mi pride karakter. Vedno govorim, kaj se mora zgoditi v 90 minutah nogometne tekme. Ste država z izjemnimi ljudmi. Med nogometno tekmo pa se ne gre zato, kdo je dobra oseba. Takrat moraš tekmovati kot lev in želeti zmagati. Med nogometnimi tekmami pozabite na to, dobre osebe bodite s svojimi ženami, družinami in prijatelji. Na igrišču pa morate vedno razmišljati o zmagi. Radi uporabljate besedo pragmatično, radi čakate na nasprotnika. Ampak ne bojte se, bodite raje agresivni in igrajte. Lahko se zgodi, da boste izgubili tudi na ta način, saj ni sloga igre, ki ti vedno zagotavlja zmago. Zato vedno igrajte na način, v katerega verjamete. Besedi pragmatičnost in strah odstranite iz slovenskega slovarja in takrat boste uspešni.