''Po tem, ko so padle v vodo možnosti za nov klub v tujini, so me poklicali iz Sežane, me navdušili in odločil sem se, da podpišem za Tabor. Nisem naredil napake,'' je za SportKlub povedal Jan Koprivec, ki se je po 15 letih popotovanja po tujini lani vrnil na slovensko nogometno sceno. Po prvi sezoni na stadionu Rajka Štolfa je zadovoljen.

Med vsemi nogometaši Tabora, ki so v sezoni 2020/21 v prvoligaški druščini pristali na šestem mestu, je najbolj zveneče ime zagotovo tisto, ki smo ga v zapisniku tekem Sežančanov prebirali na vratarskem mestu.

Izolski Pep Guardiola: pomočnik, prevajalec in končno trener

Nogomet

15. Jul 2021

Nogomet

15. Jul 2021

Koprčan je iz domačega kraja, še preden je dočakal prvoligaški debi, odšel že leta 2007, in se napotil v Italijo. Najprej je bil eno leto član Cagliarija, že leto pozneje pa odšel v Udinese, katerega član je bil naslednja štiri leta.

V Vidmu prave priložnosti ni dočakal, Udinese ga je posojal v Gallipoli, Bari in leta 2012 naposled prodal v Perugio. Tam je ostal tri leta, bil potem štiri leta na Cipru (Anorthosis in Pafos), nakar je jeseni 2019 pristal na Škotskem. Član Kilmarnocka je bil eno leti in avgusta lani okrepil Tabor.

Kariera Jana Koprivca v tujini:

2007-2008: Cagliari (Italija)
2008-2009: Udinese (Italija)
2009-2010: Gallipoli (Italija)
2010-2011: Udinese (Italija)
2011-2012: Bari (Italija)
2012-2015: Perugia (Italija)
2015-2017: Anorthosis (Ciper)
2017-2019: Pafos (Ciper)
2019-2020: Kilmarnock (Škotska)

Ob Samirju Handanoviću se je naučil marsičesa

”Že junija sem bil v stikih s Koprom, a je klic z Bonifike prišel nekoliko prehitro. Čakal sem še na tujino, s katero pa se potem ni izšlo. Pozneje so me poklicali iz Tabora, mi predstavili svoj projekt, prišel je Mauro Camoranesi, navdušile pa so me tudi predstave, ki jih je sežanska ekipa takrat kazala. Odločil sem se, da pridem. Zaradi korone so se možnosti v tujini močno zožale, tržišče se je zaprlo in odločil sem se, tudi zaradi majhnega otroka, da se vrnem domov in več časa posvetim družini,” je povedal Jan Koprivec, ki je bil v Udinese pripeljan kot naslednik Samirja Handanovića.

Eden največjih zvezdnikov v zgodovini slovenskega nogometa je takrat že branil za Udinese, navduševal in pozneje v Italiji zgradil veliko kariero. Njegovemu štiri leta mlajšemu rojaku ni uspelo.

”V Udinese sem prišel tudi zaradi njega. Takrat je bila za njem prva sezona pri Udineseju, za katerega je branil. Tudi on me je klical in mi dal motivacijo, da se odločim za tak korak. Ni mi žal, da sem se odločil tako. Od njega sem se res veliko naučil. Za to, da sem danes velik profesionalec, je poskrbel predvsem on. Gledal sem ga na treningih, na pripravah sva bila skupaj v sobi. Lahko sem ga le gledal in občudoval. Takšne delovne navade, kot jih ima on, ima redkokdo na svetu. Do vsega, kar je naredil, je prišel s trdim delom. Tudi zaradi tega sem zelo vesel, da se je letos razveselil prve prvenstvene lovorike. Če kdo, potem si je to zaslužil on,” je povedal o kapetanu novopečenega italijanskega prvaka Interja iz Milana, s katerim sta še danes v stikih.

”Ne ravno vsak dan, a se, ko je le možno, ujameva na kavi v Kopru ali pa Ljubljani. Ponosni smo lahko, da imamo tako dobrega vratarja in velikega športnika. Vsa čast za vse, kar je naredil. Po njem se lahko le zgledujemo,” je o vratarju, ki je Slovenijo popeljal na svetovno prvenstvo 2010, povedal Koprivec, ki je s svojo nogometno potjo zadovoljen.

V Italijo se je prebil, ko je bilo to veliko težje

”Moram biti. Seveda bi bilo lahko bolje, a takrat, ko sem v Italijo prišel jaz, je bilo to precej manj pogosto, kot je zdaj, ko se je po Josipu Iličiću, Arminu Bačinoviću, Jasminu Kurtiću in še nekaterih zgodil pravi eksodus slovenskih nogometašev v Italijo. Takrat je to uspelo Zlatku Dediću, Handanoviću in morda še komu. Ni bilo lahko. Morda bi bila lahko moja kariera boljša, če bi ostal pri Cagliariju, a, kot sem že rekel, mi za selitev v Udinese ni žal. Če bi zavrtel čas nazaj, bi morda kaj spremenil, a kar je, je. Ko se pogledam v ogledalo, vem, da sem vedno naredil vse, da bi bil čim boljši. V tujini sem se naučil marsičesa. Po 15 letih igranja zunaj slovenskih meja sem boljši nogometaš in boljši človek,” je povedal danes 32-letni vratar, ki se je na začetku nogometne poti na članski ravni družil s Handanovićem, potem pa lani pristal na stadionu Rajka Štolfa v Sežani.

Nastopi Jana Koprivca:

Prva italijanska liga: 1
Druga italijanska liga: 30
Tretja italijanska liga: 59
Prva škotska liga: 5
Prva ciprska liga: 92
Prva slovenska liga: 31

Braniti namerava do 40. leta

”Ni mi žal. Sem v letih, ko ne gledam več samo nase, ampak tudi na družino in majhnega otroka, ki ga imava z dekletom. V tujino morda odidem še kdaj, saj nameravam braniti vse do 40. leta, če bom zdrav, a odšel bom zgolj v primeru, da gre z menoj tudi družina. Če ne, bom ostal tukaj, kjer se počutim odlično,” pravi Koprivec, ki je bil vrsto let tudi reprezentant Slovenije, v kateri pa je bil predvsem rezervist. Za člansko reprezentanco je zaigral le enkrat.

V prijetnem klepetu v senci, ki jo je nudila rezervna klop igrišča na Kozini, kjer se na novo sezono pripravljajo nogometaši Tabora, smo nekaj besed seveda namenili tudi sezoni, ki je za njimi, še več pa tisti, ki je pred njimi.

”Prejšnja sezona je bila zelo zanimiva. Na koncu smo bili šesti, kar je za Tabor uspeh. Če bi osvojili točko več, bi bili celo peti. Veseli me, da smo pokazali napredek. Verjamemo, da lahko v naslednji sezoni naredimo še korak naprej,” je optimist vratar Tabora, ki je v prejšnji sezoni na 31 prvenstvenih tekmah prejel 39 golov in na enajstih tekmah zaklenil mrežo.

Evropa? Zakaj pa ne?

Kakšni pa so cilji za sezono 2021/22, morda celo naskok na Evropo? ”Zakaj pa ne? Jaz sem optimist. Že lani bi bili, če se nam vmes ne bi zgodil niz slabših rezultatov, verjetno zelo blizu. Ne bo pa lahko. V slovenski ligi je kar nekaj ekip, vrednih spoštovanja. Celjani so bili na koncu sicer osmi, a so v zaključku sezone nanizali nekaj zmag in pokazali, da bodo v novi sezoni zelo nevarni. Potem so tu Maribor, Mura, Olimpija … Če želimo v Evropo, jih bomo morali premagovati. Upamo, da nam bo to uspevalo. Sem optimist,” pravi Koprivec, ki je z organizacijo v sežanskem klubu zelo zadovoljen.

”Gre za majhen klub, v katerem pa se vsi trudijo, da bi vse potekalo tako, kot mora. Tabor je v zadnjih letih uveljavil že kar nekaj nogometašev, predvsem pa trenerjev. V klubu delajo ljudje, ki se trudijo po najboljših močeh in delajo pošteno. To je na koncu najbolj pomembno. Če je tako, potem te usoda prej ali slej nagradi. Prav to se v Sežan tudi dogaja. Težko pa Tabor primerjam s klubi, v katerih sem igral. Imel srem srečo, da sem bil vedno član klubov, ki so igrali pred 10, 15 tisoč gledalci, kar je seveda neka druga raven, a sem tudi s tem, kar nudi Tabor, zelo, zelo zadovoljen,” je še dejal Koprivec, ki je zelo zadovoljen s strokovnim vodstvom, ki ga v Sežani ima.

Komaj čaka zimski premor, hribe in sneg

”Vse je super. Odlično se ujameva tudi s trenerjem vratarjev, kar je zelo pomembno,” je nekdanjega dolgoletnega vratarja Gorice in Kopra Vasjo Simčiča pohvalil Koprivec, ki se je ob povratku v Slovenijo razveselil še nečesa. Dolgega dopusta, ki ga čaka v času zimskega premora.

”V tujini v 15 letih nikoli nisem imel toliko časa za dopust. Z družino ga bom izkoristil za daljše počitnice, ki jih bom preživel v naši prelepi Sloveniji. Oba obožujeva gore in sneg, zaljubljena sva v slovenske hribe. Verjamem, da bo ob igranju v snegu užival tudi najin sinček,” se je ob pogledu v prihodnost zasmejal izkušeni vratar Tabora, ki pa ga do takrat čaka še precej dela. Najprej priprave, prijateljske tekme, začetek nove sezone in kup izzivov, ki jih ta prinaša. Potem pa dopust, sneg in užitek …