Marko Šuler, športni direktor NK Maribor, je v izčrpnem intervjuju za Sportklub potrdil, da je povratek enega glavnih zvezdnikov slovenskega nogometa Josipa Iličića mogoč, in spregovoril še o številnih drugih temah. Večkrat je poudaril, da klub pod vodstvom njegovega predhodnika ni šel v pravo smer in priznal, da se z Zlatkom Zahovićem redno slišita.

“Videl sem neke stvari, ki niso značilne za ta klub. To ni bil NK Maribor,” se je v januar 2021 vrnil Marko Šuler. Nazaj v klub, v katerem je dve leti pred tem končal bogato nogometno pot, je prišel kot desna roka takratnega športnega direktorja Oliverja Bogatinova. Že mesec dni pozneje, konec lanskega februarja, ga je v njegovem stolčku nasledil in prevzel vajeti športnega dela najuspešnejšega slovenskega nogometnega kluba.

Nekdanji branilec iz časov največjih uspehov Maribora, s katerim je dvakrat zaigral v ligi prvakov in bil štirikrat prvak, lahko danes, po skorajda natanko enem letu v novi vlogi, ugotovi, da mu ne gre slabo. Tudi zaradi okrepitev, ki jih je v Ljudski vrt pripeljal.

Srbski napadalec Ognjen Mudrinski in vezist iz Konga Antoine Makoumbou sta med najboljšimi posamezniki v ligi, pozimi se je z Đorđetom Ivanovićem, donedavnim najboljšim igralcem Olimpije, zgodil še obljubljeni bombastičen prestop. Za zadetek v polno se je za zdaj izkazal tudi trener Radovan Karanović.

Zdi se, da je Maribor na dobri poti, da po dolgih treh letih naslov vrne v Ljudski vrt, a njegov športni direktor ne želi prehitevati. “Ali bomo prvaki, bomo videli po koncu sezone. Sam nerad gledam daleč naprej, enako pričakujem od fantov,” evforijo iz kluba podi človek, ki v težkih čevljih velikega Zlatka Zahović po svetu hodi precej spretno. Tako glede rezultatov kot drugih stvari. Nenazadnje tudi komunikacije z javnostjo. Pa poglejmo, kaj je povedal tokrat.

Kaj se je dogajalo pred letom dni, ko ste se vrnili v klub in kaj se je zgodilo, da ste potem čez noč postali športni direktor?
Tega nisem pričakoval in načrtoval. Zgodilo se je v roku nekaj ur. Ko sem z nogometom končal, sem želel oditi iz teh vod, ampak po nekem spletu okoliščin sem dobil vabilo v klub. Da bi se vrnil in pomagal Mariboru. Kot desna roka Oliverja.

To ni bila moja želja, ampak ko pokliče NK Maribor in glede na zgodovino, ki jo imamo, bi bilo sebično, če bi rekel ne. Maribor je potreboval pomoč. Dejstvo je, da ga dobro poznam. Še posebej v težkem obdobju, ko je odšel Zlatko Zahović, sem se odločil, da priskočim na pomoč.

Potem sem bil zelo negativno presenečen, kaj se je vmes zgodilo. Videl sem neke stvari, ki niso značilne za ta klub. To ni bil NK Maribor. Nekatere stvari sem Oliverju skušal dopovedati, a nekega vpliva nisem imel. Tega, da ga bom nasledil, nisem pričakoval. Na to nisem imel vpliva.

Ljudje, ki pri Mariboru odločajo, so me poklicali. Mislim, da je bil četrtek, ko so me prosili, če se lahko zglasim v klubu. Na upravnem odboru. Ob sedmih zvečer smo se dobili, ko me je dočakalo vprašanje, ali upam prevzeti NK Maribor. Tako je bilo.

Bogatinov je stvari videl nekoliko drugače. Po odhodu iz kluba je s prstom pokazal tudi na vas. Sta se o tem pogovorila?

Z njim nisem govoril, tega si niti nisem želel. Glede na izjave, ki jih je dal v medijih, je jasno, da je bil razočaran. To je normalno. Ni pa bilo v ozadju nobenih zakulisnih igric, vnašanje nemira, kot je dejal. Sam nisem imel dostopa do garderobe. Bil sem v pisarnah. To so odločitve ljudi, ki vodijo klub.

Vem, da so take stvari neprijetne. Ko se kaj zgodi, je v tistem trenutku nehvaležno karkoli povedati. Predvsem v medijih ne. Jaz do njega ne gojim nobenih zamer, je pa dejstvo, da sem človek, ki je brez dlake na jeziku. Tudi Oliverju sem povedal, da mora v Mariboru nekatere stvari sprejeti.

To je v genih kluba. Nekatere stvari so bile tako postavljene z namenom. Zato Maribor je to, kar je. Rezultati so bili pokazatelj, da bi ta pot, ki jo je hotel on, težko šla skozi. Odločal pa se je klub, ne jaz. Če bi se nekatere stvari prej spremenile, bi bilo mogoče drugače.

O katerih stvareh govorite?

Način, kako funkcionira klub. Maribor je na papirju in v Evropi velik klub, ampak tako ne funkcionira. Maribor je bil vedno klub, ki je bil, vsaj kar se tiče dela in ustroja, ponižen, delaven, pragmatičen.

Treba je spoznati, kako delujejo stvari v klubu. Imeti natančno dodelan plan glede vsake malenkosti. Spoznati, kako funkcionirajo stvari v klubu, kako diha mesto. Ne smeš pustiti, da se stvari razpletejo same od sebe. Vsaka stvar mora biti dodelana.

V teh stvareh je bil Maribor, ko sem prišel nazaj, popolnoma drugačen od tistega, ki ga jaz poznam. Od organizacije in naprej. Ko je tako, je težko upati na rezultat. Naš proračun je premajhen za ekipe, s katerimi se želimo meriti.

Predvsem pa je treba imeti ambicioznost, s katero kompenziraš manjšo kakovost, manjši proračun. Potrebno je s trdnim, načrtnim in preudarnim delom iti naprej. Nujna je vizija, ki je postavljena za daljši čas.

Treba se je zavedati tudi tega, da je bilo to nehvaležno obdobje. Morali smo menjati generacijo, ki je dosegla izredne uspehe. Če tega ne poznaš, je težko razložiti, kaj se je dogajalo in na kak način je Maribor vse to dosegel.

Kako težko je biti v čevljih Zlatka Zahovića?
Ni lahko, ampak te stvari se v nogometu dogajajo. Tudi Real je moral zamenjati Cristiana Ronalda, Barcelona Lionela Messija … Jasno je, da Zlatka realno ne moreš nadomestiti, lahko pa pripraviš pot, ki bo šla naprej, in upaš, da bo prava. Nekatere stvari bi bilo treba za moje pojme popraviti že prej, da bi bila menjava generacije malenkost mehkejša.

Leta so tu, težko je zamenjati enega Jasmina Handanovića v vratih, Marcosa Tavaresa v napadu, Aleksandra Rajčevića in nenazadnje tudi mene v obrambi, Agima Ibraimija … To so fantje, ki so bili hrbtenica ekipe. Treba je bilo narediti stvari, ki niso lahke. Poleg tega pa najti tudi človeka, ki bo to zgodbo peljal naprej. Po vseh uspehih je to zelo težka naloga.

So pa primerjave z Zahovićem neprimerne. Narediti to, kar je naredil on … To je nemogoče. Šele, ko vstopiš v njegove čevlje, te stvari vidiš še širše. Misliš, da si poznal Maribor, bil si tam pet let, potem pa prevzameš to funkcijo in ugotoviš, da si o klubu vedel zelo malo.

V slovenski nogometni javnosti že dlje časa krožijo govorice, da je Zlatko še vpet v klub in vpliva na vaše delo. Je to res?
Slišiva se. Ne vsakodnevno, občasno. Tudi vidiva se, saj sva oba zaljubljena v tenis. Takrat se seveda pogovarjava tudi o nogometu. Verjetno se z njim pogovarjajo tudi ljudje iz kluba. Zlatko Zahović bo vedno povezan z NK Maribor, kakorkoli se bo to prikazalo. Tudi sam je govoril, da je velika Viola in mu za klub ni vseeno. Predvsem pa ne za stvari, ki so bile narejene.

Slišiva se, a to so pogovori, kot si jih lahko le želiš. Z nobene strani, moje in njegove, ni nič v tej smeri, da bi mešali stvari. To je zdrav odnos z obeh strani. Nekatere stvari so jasne meni, nekatere so njemu. Veva, kaj je treba delati. Če njegove besede razumeš, je lahko zelo velika podpora. Še lažje pa je, če si z njim sodeloval in videl, na kak način je on to počel. Da bi jaz peljal isto zgodbo, kot jo je on, je pa nemogoče. Danes so časi v Mariboru popolnoma drugačni.

Kako drugačna je vloga športnega direktorja od vloge nogometaše Maribora?
Ni primerjave. To spoznaš šele takrat, ko zadeve občutiš na svoji koži. Igranje nogometa je nekaj najlažjega. Opraviš svoje in to je to. Na položaju, ki ga opravljam zdaj, pa je precej drugače in težje. Predvsem zato, ker je Maribor pionir, institucija, kar sem kot igralec občutil, ampak to, kako velik je, dejansko vidiš šele takrat, ko si v tem krogu. Ko se dogaja, kar se dogaja zdaj. Odloki, zapiranja in vsi čakajo, kaj bo naredil Maribor.

Začutiš, kako pomembna funkcija je to. V vsakem prestopnem roku dobiš nešteto klicev, ki se vrstijo 24 ur na dan. Ko vidiš, koliko ljudi te kliče, ko iščeš novega trenerja. Veliko je treba improvizirati. Ni urnika, delovnika. Načrti se spreminjajo iz A v B, iz B v C in tako naprej. Nemogoče je biti pripravljen na vse in plavati med morskimi psi. Eni ti želijo dobro, veliko tudi ne.

Nogomet je posel, v tem pa ni prostora za sentimentalnost. Preživijo samo najmočnejši. Imeti moraš pravo pot, ki mora biti tudi uspešna. Občinstvo namreč zahteva rezultate. Letvica je postavljena visoko, po drugi strani pa moraš skrbeti tudi za športni in poslovni del. Vzgajati igralce, saj od tega živiš. Skratka, mala znanost.

Kdo vse se je ponujal, ko ste iskali trenerja, in zakaj ste se potem odločili za Radovana Karanovića?
Imen je bilo ogromno, 80, 90. Ponujalo se je vse, kar je trenutno prostega na vrhunski evropski, svetovni ravni. Šele takrat sem se zavedal, da je NK Maribor blagovna znamka, ki jo prepoznavajo po tradiciji, kvalitetnem in načrtnem delu. Da je zanimiv tudi za velika imena. O njih ne bi govoril, lahko pa rečem, da so to trenerji, ki delajo v resnih evropskih klubih v Španiji, Franciji, Nemčiji, na Balkanu … Nudila so se seveda tudi slovenska imena.

Je pa dejstvo, da je Maribor specifičen klub. Nekdo, ki ga ne pozna, težko razume, kako funkcionira tako in drugače. Zato sem se potem odločil, da je Karanović morda najboljša rešitev. Gre za trenerja, ki pozna klub, in ga izredno cenim. Ima občutek za igralce. Intuicijo, ki jo pri človeku redko vidiš. Začuti igralce, ti ga znajo sprejeti. Če kdo zna zaščiti svoje ljudi, je to NK Maribor.

Lahko rečeva, da se je, tako z rezultati kot z javnimi nastopi in z obnašanjem v obdobju, ko je bila njegova prihodnost še negotova, izkazal?
Da. Vsekakor. Lahko rečem, da je bila odločitev pravilna. Tudi zgodovina govori, da je ta smer prava. Darko Milanič je sem prišel kot dokaj neuveljavljen trener. Podobno je bilo z Antejem Šimundžo. Moraš imeti občutek, ga poslušati, nekatere stvari pa se ti tudi posrečijo.

Z ljudmi, ki jih poznaš in poznajo Maribor, je zagotovo lažje narediti več. Ni naključje, da številnim tujcem tukaj ni uspelo. Spremeniti kluba na tej ravni ne moreš. Lahko dodaš svojo noto, a nekatere zadeve so pri NK Maribor na tako visoki ravni, da jih je treba pustiti take, kot so. Spreminjanje bi bilo samomor.

Posojeni vijolični bojevnik: Obstaja obojestranski interes

Nogomet

1. Mar 2022 1

Nogomet

1. Mar 2022 1

Preidiva malo še na igralski kader. V vaših vrstah je kar nekaj igralcev, ki so v Maribor posojeni in so se izkazali. Navijače seveda najbolj zanima usoda Ognjena Mudrinskega, ki je navdušil tako z goli kot odnosom in nenazadnje v ekspresno hitrem času postal Vijol’čni bojevnik. Ga boste od Jagiellonie odkupili?
Vse posoje so nastavljene tako, da je precej realna možnost nakupa. Pri njem je to morda še celo lažje kot pri Marku Alvirju in Đorđetu Ivanoviću. Ognjen je zadetek v polno. Informacije, ki sem jih dobil o njem, so absolutno pravilne.

To je fant, ki se zaveda svoje kakovosti, a je hkrati tudi garač in delavec. Predvsem pa fant, ki, ko ga vzameš za svojega, to občuti in od sebe daje ogromno. On je natanko to, kar je Maribor iskal. Ko te tukaj ljudje začutijo, postaneš njihov. Tako se je zgodilo s Tavaresom, Ibraimijem in še mnogimi.

Glede njega se pogovarjamo. Delamo na tem. Možnosti so realne. Tudi sam je izrazil veliko željo, da bi ostal, saj se tukaj počuti odlično. Sam dobro vem, kako je, ko je tako. Takrat finance, ki so kratkoročno morda slabše, ne pomenijo toliko, na dolgi rok pa si tudi s tega vidika lahko na boljšem.

Moja zgodba je bila podobna. Na koncu se je izkazalo, da je bila odločitev pravilna tudi s finančnega vidika. Verjamem, da bo z njim podobno. Maribor bo vedno naredil vse, da take igralce obdrži. V to ne dvomite.

Kakšna bo njegova cena?
Številka je fiksna, a o njej ne bi govoril, je pa zelo realna. Ni ekstremna. Tudi glede tega smo opravili veliko dela, male čudeže. Treba se je bilo znajti. Biti konstantno na preži. Za zdaj nam uspeva, a smo šele na začetku.

Cilj, ki ga želimo doseči, je še daleč. Do tja bomo šli korak za korakom. Delovno, brez evforije. Na koncu bomo potegnili črto. Ekipa je sestavljena za naprej. Zato je bilo v zimskem prestopnem roku tudi tako malo sprememb. Vemo, kaj delamo, predvsem pa delamo na dolgi rok.

Ko sva že pri Vijol’čnih bojevnikih. Aljoša Matko. Želeli ste ga vrniti v Ljudski vrt, a se to ni zgodilo. Le leto dni za tem, ko je iz rok navijačev prejel nagrado za najbolj srčnega nogometaša Maribora, je pristal v vrstah vašega največjega tekmeca, Olimpije. Kaj se je dogajalo?
Najprej je bil ponujen nam, zelo korektno. Toda že ob prvem pogovoru je bila omenjena tudi Olimpija. Sam od nekoga, ki je Vijol’čni bojevnik, pričakujem, da druga opcija sploh ne obstaja. Sploh ne, če gre nekoga, za katerega smo v Mariboru naredili to, česar sam v karieri nisem doživel, v tujini sploh ne. Glede na to, kaj se mu je zgodilo, bi se mu drugje enostavno zahvalili za sodelovanje.

S strani Maribora je bilo zanj narejenega ogromno, kar moraš znati ceniti. Če nekdo po vsem tem razmišlja, da odide drugam, potem je to zame zelo jasen znak, da ni realen. Predvsem pa, da ne spoštuje vijolične barve. Zato sem se kljub njegovi kakovosti in zelo korektnem odnosu agenta potem odločil, da bomo raje iskali karakterno popolnoma drugačne fante, ki bodo živeli za klub in grizli zanj. Če ni tako, je uspeh v nogometu praktično nemogoč.

Medtem ko je Matko, ki je nedolgo nazaj igral za Maribor, pristal pri Olimpiji, se je z Đorđetom Ivanovićem zgodilo obratno. V prejšnji sezoni glavni zvezdnik Ljubljančanov zdaj igra za vas. Kako je glede odkupa z njim?
Njega je bilo zelo težko pripeljati, toda ko je slišal, da si ga želi Maribor, je vse preostale ponudbe odmislil. Pa so bile med njimi tudi tiste iz večjih klubov, za veliko več denarja. To je ta pripadnost, o kateri sem govoril. Enostavno je želel v Maribor. Potem smo naredili vse, da je prišel, na koncu pa nam je tudi uspelo.

Njegova cena ni fiksna, a je zelo realno, da bo ostal dlje časa. Maribor si tega tudi želi. Dejstvo je, da je Đorđe po tem, kar se mu je dogajalo v Soligorsku, v velikem zaostanku, zato ga bomo morali čakati. Toda počasi prihaja nazaj.

Zelo sem zadovoljen z njegovimi predstavami. Podredil se je ekipi in opravi veliko stvari. Ko je tako, ti nogomet vedno vrne. Tudi njemu bo. Verjamem, da se bo v končnici, ko ga bomo tudi najbolj potrebovali, dvignil in pokazal, kaj zna.

V zadnjem času blesti Antoine Makoumbou, ki ste si ga sposodili iz sežanskega Tabora in je trenutno verjetno kar največji Mariborov prodajni eksponat.
On je naš, je odkupljen. Imamo možnost, da ga do konca sezone odkupimo. Šli smo na roko Taboru, da smo speljali to stvar, saj z njimi zelo korektno sodelujemo. Tudi zato smo potem v Sežano posodili Vida Kodermana, ki je zame eden nosilcev Maribora v prihodnosti. Vse te stvari so narejene tako, da ne gre za neke kratkoročne rešitve ali krpanje. Tudi to je ena stvar, ki je nastavljena za naprej.

Fant je zelo zanimiv. Že pozimi bi ga lahko prodali za lep denar, ampak se mi zdi, da bi bilo zanj še prehitro. Trenutno se še razvija in je na 70 odstotkih svojih zmožnosti. V slovenskem prostoru že zdaj močno odstopa. Sam takega igralca pri nas še nisem videl. Tudi v Evropi jih ni dosti.

Lepo ga je gledati, lepo je z njim igrati, predvsem pa se je nanj nemogoče pripraviti. Fant je nekaj potez pred vsemi preostalimi in hitreje od drugih vidi stvari, ki se dogajajo na igrišču. Je zelo zanimiv za tuje kupce. Če bo nadaljeval v tem slogu, je pred njim zagotovo lepa prihodnost. Je definitivno igralec za velike lige in velike klube.

Je res, da bo ob njegovi morebitni prodaji nekaj denarja zaslužil tudi Tabor?
Da, majhen del bodo v primeru prodaje na njegov račun dobili tudi Sežančani.

Koliko pa lahko dobite zanj?
Bomo videli, a mislim, da se lahko približamo številkam, ki jih je Maribor v preteklosti že izposloval. Morda gremo lahko tudi čez njih. Res je, da je situacija zaradi stvari, ki se dogajajo v zadnjem času, trenutno malce težja, a pustimo se presenetiti.

Po njem že povprašujejo klubi iz velikih lig. Je že zanimiv. Bomo videli. Jaz pravim, da so vsi nogometaši Maribora naprodaj, a le za pravo ceno in na pravilen način. Smo odprti za prodaje. Maribor od prodaje igralcev in Evrope živi. Tudi mi se temu ne moremo izogniti.

Slišal sem, da je pred nekaj dnevi v Maribor prišel tudi njegov 16-letni brat John Celeste Makoumbou, ki naj bi bil prav tako zelo nadarjen. Bo pri vas ostal?
Res je, pripeljan je bil k nam in zelo spominja nanj. Glede na to, kar smo videli do zdaj, ima v Mariboru zagotovo prihodnost, je pa z njim treba še delati. Najprej ga moramo naučiti jezika, saj ne govori angleško, a je zagotovo zanimiv. Ima poteze, je igralec, kakršnih v naši nogometni šoli ni veliko.

Pozimi vam je bil ponujen še en nekdanji član Olimpije in ljubljenec tamkajšnjih navijačev Tomislav Tomić?
Da, tudi to je res. Tomić je zelo zanimiv, zelo ga cenim, ampak moja vizija je bila malo drugačna. Odločil sem se, da zaupamo mlademu Aljažu Antolinu, ki zdaj na vsaki tekmi dokazuje, da je bilo zaupanje upravičeno. Preseneča z načinom igranja in z razumevanjem igre v vseh segmentih, čeprav je komajda dopolnil 19 let.

Ta odločitev je bila prava. Nekatere fante moramo narediti, izoblikovati. To so fantje, ki si zaslužijo priložnost, čeprav je res, da je letvica postavljena zelo visoko. Za zdaj minute izkoriščajo in dokazujejo, da so prihodnost Maribora.

Je res, da so na to, da Tomić ni prišel v Ljudski vrt, vplivale tudi Viole?
Dejstvo je, da so NK Maribor in Viole povezane malo drugače, kot je to drugje. Podporo, ki jo imamo mi z njihove strani, je težko ustvariti. Lahko si jo le želiš. Imamo absolutno podporo, ki si je želimo še naprej.

Da, njihovo mnenje šteje. Maribor ima vizijo in se odloča za stvari, ki so dobre za klub, ta je nad vsemi, a nekaj pomeni tudi njihovo mnenje. Konec koncev, nogomet se igra zaradi gledalcev. Ti imajo v Mariboru absolutno svoje mesto. Jug je z razlogom jug.

Kaj bo po koncu sezone, ko bo končal svojo bogato nogometno pot, z Marcosom Tavaresom?
Naša želja je, da ostane v klubu. V kakšni vlogi, je odvisno predvsem od njega. Za nekoga z njegovim ugledom in poznavanjem bo klub naredil absolutno vse, da ostane. Če bo tako želel.

S kakšnimi pogoji in na kak način, je stvar dogovora, ampak za zdaj je še na igrišču in tam tudi želi biti. Pripravlja pa se počasi tudi na stvari izven te vloge. Jaz sem mu rekel, naj zdaj izkoristi te trenutke, ker je vredno. Ko bo čas, da se pogovarjamo za naprej, se pa zagotovo bomo. Jaz in klub si želimo, da ostane z nami.

Z začetkom drugega dela sezone, dvakrat ste zmagali in enkrat izgubili, ste zadovoljni? Trenutno ste vodilni, boste na vrhu tudi na koncu?
Ali bomo prvaki, bomo videli po koncu sezone. Sam nerad gledam daleč naprej, enako pričakujem od fantov. Živeti morajo iz tekme v tekmo, tekmovati iz tedna v teden. Mi trenutno ne gledamo na drugo, kot je vsaka naslednja tekma. Niti lestvice in ničesar drugega.

S temelji, ki smo jih postavili v času zimskih priprav, sem lahko zelo zadovoljen. Izgubili smo derbi, po spletu nesrečnih okoliščin. Vedel sem, da smo lahko v Ljubljani močnejši, boljši in na koncu izgubimo na tak način, kot smo. Nogomet nekje vzame, drugje pa da. Poraz se od poraza loči. Fantom nimam česa zameriti.

Plan smo izpeljali do potankosti, a na žalost nismo zadeli, čeprav smo imeli veliko priložnosti. Na drugi strani smo izgubili tekmo brez resnega udarca na naš gol. Splet okoliščin, ki so sestavni del nogometa. Sprejmeš in greš naprej. Na koncu se ti, če delaš dobro, stvari vedno vrnejo. Meni so se. Verjamem, da bo tako tudi z Mariborom.

Začetek nove sezone in Evropo imate že v mislih? Se lahko poleti obeta še kakšen bombastičen prihod?
Stvari se pripravljajo. Sam sem sicer pristaš malih korekcij, sprememb. Ogromne smo naredili že lani poleti, ko je bilo res nehvaležno obdobje, pred Evropo. Okostje ekipe smo zgradili. Zdaj se prav tako pripravljamo tako na potencialne prihode kot tudi odhode, ki pa jih ne bo veliko. Veliko premikov poleti ne pričakujem in si jih ne želim.

Amir Ružnić: Iličić bi se rad vrnil v Maribor

Nogomet

20. Dec 2021 14

Nogomet

20. Dec 2021 14

Za konec še vprašanje, ki vse bolj visi v zraku. Se res lahko zgodi, da se v Maribor vrne Josip Iličić, kar so sanje marsikaterega navijača Maribora? Ljubezen je obojestranska. To je v intervjuju za Sportklub potrdil tudi njegov agent Amir Ružnić in dejal, da bi njegov sloviti varovanec rad še enkrat zaigral v vijoličastem dresu.
Maribor želi in zna delati z igralci, predvsem pa jih ceniti na način, da potem s klubom ostanejo povezani, tudi ko odidejo in se brez zadržkov vrnejo nazaj. Tudi zato je NK Maribor to, kar danes je. Ker zna delati z ljudmi, ki v Mariboru nekaj pomenijo.

Josip zagotovo spada med takšne. On je tukaj pred več kot desetletjem začel svoj silovit nogometni vzpon. Maribor ceni njega in obratno. Tudi sam je izrazil željo, da bi res prišel. Midva sva se o tem že pogovarjala. Njemu so vrata Maribora vedno odprta.

Enako velja za Roberta Berića in preostale fante, ki so tukaj pustili pečat. Za njih bo vedno tako. Takšnih igralcev ni veliko. Klub in navijači, vsi okrog Maribora, znajo to ceniti.