Matej Oražem v novo sezono pri NK Domžale, v delo katerega je močno vpet že več kot desetletje, vstopa v novi funkciji. Kot izvršni in nič več kot športni direktor. Z zadnjo sezono je seveda nezadovoljen, od nove zato pričakuje veliko, veliko več. O tem, viziji kluba, težavah slovenskega nogometa in tudi morebitnem prihodu velikega Edina Džeka smo se z njim pogovarjali tik pred začetkom sezone Prve lige Telemach.

Po sedmem mestu v prejšnji sezoni so Domžale prvič po šestih letih ostale brez Evrope, kar je za klub velik udarec. “Niti ne tako finančno, še precej bolj zaradi drugih stvari. Enkrat se ti lahko zgodi, a kaj takega se nam v novi sezoni enostavno ne sme ponoviti,” je povedal Matej Oražem.

V športnem delu kluba ne bo več prisoten, tako kot je bil. Pristojnosti je predal donedavnemu kapetanu z igrišča, ki je s koncem prejšnje sezone zaključil nogometno pot, Senijadu Ibričiću. Zdaj že nekdanji bosanski nogometaš je dober, najboljši prijatelj Edina Džeka, zato marsikdo od domžalskih navijačev upa, da bi zvezdnik Interja nekoč oblekel rumen dres.

“Vsakič, ko obišče klub, mu to kdo omeni. Vrata kluba so mu vedno odprta. Dobro se razumemo. Tudi to je morda razlog, da njegovega prihoda ne gre popolnoma odpisati,” je o prihodu zvezdnika evropskega nogometa povedal direktor Domžal, ki imajo z novo sezono tudi novega trenerja. V Domžalski športni park se je vrnil Simon Rožman.

“Ko je dobil proste roke v Celju, je bila odločitev lahka. Pozna, kako funkcionira ta klub, zato nam bo zagotovo lažje. Veseli me tudi to, da on pooseblja stvari, ki jih Domžale potrebujejo. Zato verjamem, da bomo v novi sezoni precej uspešnejši,” je povedal prvi operativec Domžal, ki mu je jezik tudi tokrat tekel kot namazan. Tako je bilo tudi, ko je beseda nanesla na druga vprašanja. Razgovoril se je še o velikem biseru slovenskega nogometa Mitji Ileniču, posledicah pandemije, težavah na nogometni tržnici, stanju slovenskega nogometa …

Z novo sezono uradno niste več športni direktor, postali ste direktor. Koliko se je spremenilo?
Že dlje časa sem opravljal veliko širše naloge, kot so tiste, ki jih ima športni direktor, zato sva se s Senijadom Ibričićem že nekaj časa nazaj dogovorila, da bo on vse bolj vpet v strogo športni, nogometni del, tako da se prav veliko z novo sezono zame ni spremenilo. Morda sem malce bolj razbremenjen glede tega strogo nogometnega dela, ki ga Senijad z veseljem in upam, da tudi uspešno opravlja. Medtem pa preostale stvari več ali manj nemoteno tečejo naprej, kot so tekle prej.

Kako se je Senijad Ibričić znašel v novi vlogi športnega direktorja?
Nekaj časa bo še potreboval, da se privadi. Predvsem na stres, ki je precej drugačen od tistega, na katerega je bil vajen od prej. Malo še spoznava zaplete in pasti novega posla. Res je tudi to, da imamo zdaj kar nekaj dela. Imamo novega trenerja, tako da je bilo nekaj dodatnih skrbi in dela, ampak generalno gledano, se mi zdi, da se je na novo vlogo dobro pripravil. To je najbolj pomembno.

Za zdaj sodelujeva dobro. Verjamem in želim si, da bomo to prenesli tudi na igrišče. Veste, kako je v nogometu. Sploh pri nas. Tri dobre tekme, pa si hitro spet zraven in se počutiš dobro, vzdušje v klubu pa postane drugačno. Naš fokus je trenutno tekma s Celjem, s katero bomo odprli prvenstvo. Verjamem, da se bomo predstavili v dobri luči in osvojili tri točke.

Z Ibričićem v vlogi športnega direktorja se zdi scenarij, o katerem marsikdo od navijačev Domžal sanja, in sicer ta, da bi kakšno sezono tukaj odigral njegov velik prijatelj, zvezdnik evropskega nogometa Edin Džeko, še korak bližje. Razmišljate tudi o tem?

Mi nimamo glede tega o čem razmišljati. Če bi bilo možno, bi ga z veseljem pripeljali. Trenutno si takšne plače, kot jo ima pri Interju, v Domžalah na žalost ne moremo privoščiti. (smeh) Tudi on igra na tako visoki ravni, da zdaj zagotovo ne razmišlja o slovenski ligi, ne bom pa takega scenarija nikoli izključil. Dvomim pa, da bo Senijad svoje prijateljstvo z njim izkoriščal v te namene, a v kolikor bi Edin začutil, da bi rad prišel, bi ga bili zelo veseli. Ne samo v igralski, ampak tudi v kakšni drugi vlogi.

Naša vrata bodo zanj vedno odprta. Gre za enega najuspešnejših nogometašev s področja nekdanje skupne države. Toda odločitev ni toliko naša, kot je njegova. Seveda si želim, da bi se to zgodilo. Če se pa ne bo, nič hudega. Pri nas je vedno dobrodošel, vedno ga z veseljem gostimo. Večkrat je že bil na obisku. Dobro se razumemo. Tudi to je morda razlog, da njegovega prihoda ne gre popolnoma odpisati.

Pa je ob teh obiskih kdaj dejansko nanesla beseda na to, da bi postal član Domžal?
Seveda je, skorajda vsakič. Ni minil obisk, da mu ne bi kdo kaj rekel v tej smeri. Ko je končal Ibričić, na njegovem zaključku, pa sva se z Edinom pogovarjala o načrtih, ki jih ima po koncu kariere. Ne glede na to, kako vrhunski so bili, se številni nogometaši potem izgubijo. Ponudil sem mu sodelovanje in pomoč, če bi imel kakšno željo, da mu tukaj pomagamo preiti na drugo pot, ki je pogostokrat še bolj zapletena kot je igralska.

In kakšen je bil njegov odziv?
Mislim, da pozitiven. Bomo pa videli. V tem trenutku seveda ne razmišlja o Domžalah, ampak o Interju, ligi prvakov in novi sezoni italijanske serie a. Glede na to, kakšno formo kaže ne glede na to, da ni več mlad, o koncu kariere zagotovo še ne razmišlja. Še manj pa o tem, da bi končal pri nas. Zdaj ima v mislih precej drugačne stvari.

Na trenerski stolček se je vrnil Simon Rožman. Odločitev, ki bržčas ni bila težka?

Ne, definitivno ne. Ko smo začeli iskati trenerja, je bil Simon še pogodbeno vezan na Celje. Malokdo si je mislil, da se bo tista zgodba tako hitro končala. Ko se je, smo šli v akcijo, kar je razumljivo. Rožman je bil pri nas že zelo uspešen. Razume koncept kluba in treningov. Ve, kaj moramo delati iz tekme v tekmo, iz leta v leto, da preživimo in rastemo. Ko je tako, je upravi s trenerjem vedno lažje sodelovati.

Začeli smo dobro. Tudi ekipa je sestavljena precej po njegovem okusu. Veliko mladosti, živosti. Komaj čakam, da se vse skupaj začne in bom videl, kako bo to videti na igrišču. Simon ima kar nekaj dragocenih izkušenj, ki jih je v zadnjih letih nabral. Tako pozitivnih kot negativnih, ki so včasih še bolj koristne. Verjamem, da jih bo izkoristil na tak način, da bodo dobrodošle tako zanj kot za nas.

Simon Rožman: Z mano ni konec, Domžale bodo navduševale

Nogomet

15. Jul 2022 0

Nogomet

15. Jul 2022 0

Novi kapetan, ki v Domžalah postaja legenda

Nogomet

15. Jul 2022 0

Nogomet

15. Jul 2022 0

V kakšnem stanju je NK Domžale zdaj, ko obdobje pandemije in tudi drugih svetovnih pretresov počasi že kaže zobe in pušča posledice na ekonomiji.

Sam sem že dve leti nazaj, ko se je pandemija začela, opozarjal, da nas ne čaka nič dobrega. Dobršen del klubov je pandemija močno prizadela tudi zaradi tega, ker se na njo niso uspešno pripravili. Ne posamično in ne na širši ravni, skupno. Morda je kdo vse skupaj podcenjeval, sam pa sem imel vseskozi občutek, da bo zelo težko, kar danes tudi je. Smo pa v Domžalah k sreči vajeni delati tako, ko je dobro, kot tudi takrat, ko je slabo. Večkrat sem že dejal, da v Domžalah nikoli ni sanjsko, a nikoli niti zelo, zelo slabo.

Na posledice smo se začeli pripravljati že pred časom, te faze še nismo povsem zaključili. Nekatere stroške moramo še naprej pokrčiti in biti ob tem inovativni pri iskanju denarja, da bomo to težko obdobje preživeli. Smo na dobri poti, da nam tudi tokrat uspe. Verjamem, da smo lahko ob tem tudi rezultatsko konkurenčni.

Kako velik udarec za klub je sezona brez Evrope?
V neto številkah morda niti ne toliko, saj so stroški evropskih tekem relativno visoki, potem je treba prišteti še premije in vse ostalo. Bolj kot to je Evropa pomembna za sam klub, vzdušje v njem in promocijo naših igralcev. Iz finančnega vidika Evropa ne prinaša tako veliko, jo pa na splošno zelo pogrešamo. Čeprav je po drugi strani res, da kakšno bolj umirjeno poletje, ko je stresa precej manj, zagotovo prija. Letos se lahko malce bolj mirno osredotočamo na slovensko prvenstvo in skušamo, za razliko od prejšnjih let, dobro štartati v prvenstvo. Če nam to uspe in bomo potem tradicionalno pokazali dobro nadaljevanje, potem bomo blizu tega, da izpolnimo cilje.

Kako je s klubskim proračunom? Se bo zmanjšal?
Lani se ni. Bilo je veliko stroškov, a tudi veliko prihodkov. Imeli smo srečo, da smo proračun lahko uskladili do te mere, da smo imeli na koncu tudi nekaj presežka, kar je navada vsako leto. Naš proračun je bil nekje okoli štirih milijonov evrov, kar je veliko. Definitivno bomo letos delovali z manjšim proračunom, a ne veliko manjšim. Proračun se lahko hitro poveča, zmanjšuje pa se bolj počasi.

Predvsem bo treba poskrbeti, da bomo ustvarili dovolj prihodkov in ga bomo lahko pokrili. Da bomo pozneje nadaljevali s trendom višanja proračuna. V okolju, v kakršnem smo, je to najlažje dosegljivo z večjimi prestopi. V zadnjih 15 letih smo proračun početverili. Zdaj je naša naloga, da ga zadržimo na tej ravni in ga potem, ko bomo bolj uspešni s člansko ekipo, še povečamo.

Si obetate kak prestop na ravni tistih izpred 15 let, ko so v tujino odhajali Branko Ilić, Dalibor Stevanović, Zlatan Ljubijankić …?

Mi smo tiste rekorde že nekajkrat popravili. Benjamin Šeško je zagotovo največji prestop, ki nam je uspel. Sploh z vsemi bonusi, ki smo jih dobili. Če bo zdaj prestopil iz Salzburga, bo denarja še kar nekaj in nam bo veliko lažje, da prebrodimo to obdobje. Tudi prestop Shamarja Nicholsona je skupaj z bonusi na koncu prinesel skoraj dva milijona evrov, tako da … Mislim, da smo še vedno sposobni izpeljevati takšne prestope.

Tudi tržišče je tako, da je bolj pripravljeno na en večji prestop kot pa na več manjših. Največja težava nove realnosti za klube iz tega okolja je ta, da je težko izpeljati manjši prestop, nekje med 300 in 600 tisoč evri, kot so nam uspevali. To so zdaj precej simbolični prestopi. Tistih prestopov, ki so bili simbolični prej, pa zdaj sploh ni več. Ne gredo skozi. Tukaj je za nas največja razlika.

Tržno najbolj zanimiv je verjetno Mitja Ilenič. Koliko je vreden?

Toliko, kot je zanj kdo pripravljen plačati. Zanimanja zanj je ogromno. Pri 17 letih je vrhunski desni bočni branilec. Redno igra za reprezentanco do 21 let, za seboj ima igranje v prvi slovenski ligi. Določene parametre glede njega smo postavili, od njih nimamo namena odstopiti. Verjamem, da je Slovenija trenutno najboljša opcija za njegov razvoj. Ni samo konkurenčen, ampak je tudi dominanten. Morda v kakšni močnejši ligi to za zdaj še ne bi bil.

Trenutna ocena je, da je najbolje, če še nekaj časa ostane pri nas. Če pride kakšna ponudba, ki bi zadovoljila tako njega kot klub, se to seveda hitro lahko tudi spremeni. Glede na velik interes, ki vlada okoli njega, tega ne moremo izključiti, smo pa trenutno pripravljeni, da mu v Domžalah še eno sezono nudimo možnosti za maksimalen razvoj. Ko bo odšel, bomo pa zanj zagotovo iztržili lep denar. Verjamem, da lahko presežemo tudi milijon evrov.

Kakšni so cilji za sezono 2022/23?
Glede na to, da 40 odstotkov prvoligašev igra Evropo, bi bilo neambiciozno, če ta ne bi bila naš cilj. Glede na razmere lahko rečem, da tudi neodgovorno. Prvi in glavni cilj je torej Evropa. Lani smo bili kljub slabši prvenstveni sezoni le minuto oddaljeni, da bi se uvrstili v finale pokala in bi nas ena tekma ločila od evropskih pokalov. Ni nam uspelo, kar se lahko zgodi. Moramo pa narediti vse, da se letos ne bo ponovilo. Tako iz finančnih kot drugih razlogov si česa takega ne moremo privoščiti več. Navijači, igralci in preostali ljudje, povezani z Domžalami, so se v zadnjih letih navadili, da igramo Evropo. Verjamem, da bomo uspešni. Po drugi strani morajo Domžale vedno ciljati na relativno mlado, atraktivno ekipo, saj ob Evropi nujno potrebujemo tudi uspeh na nogometni tržnici, če želimo obstati in rasti.

Glede produkcije mladih igralcev se nad Domžalami res ne moremo pritoževati. Zdi ste, da ste v slovenskem nogometnem prostoru ena redkih svetlih izjem. Kako gledate na trend tujcev in koliko to vpliva na stanje tukajšnjega nogometa?
Definitivno vpliva, konec koncev tudi na reprezentanco, ki je ogledalo dela nas vseh. To, da ni uspešna, nikomur ne more biti v ponos. Ob tem se moramo vsi zamisliti in se vprašati, kaj bi lahko naredili, da bi bilo bolje. Glede na to, da v Domžalah v mlajših selekcijah delamo izredno dobro, je logično, da smo odgovorni tudi mi, če se dogaja, da teh mladih potem ne znamo uveljaviti. Smo pa zadovoljni s tem, da se tukaj uveljavljajo.

Veliko jih odide v tujino, nekaj pa jih potem nogomet igra v preostalih prvo in drugoligaških slovenskih klubih. Tega je v Sloveniji premalo. Temu bi morali posvetiti precej več časa. V določenih okoljih je rezultat preveč izpostavljen in v ospredju. Potem je zgodba neproduktivna in ne dobimo tistega, česar si želimo. Absolutno ne govorim o tem, da rezultat ni pomemben, ampak ni pa pomemben samo rezultat. Pomembno je tudi, na kakšen način do njega prideš.

Zakaj je bila prejšnja sezona slaba, ste že ugotovili?
Bilo je kar nekaj napak. Tudi kadrovanje ni bilo najboljše. Z nekaterimi okrepitvami nismo zadeli. Ekipa je bila morda malce prepočasna, premalo živahna. Morda smo premalo uvajali mladost v samo igro … Toda, še enkrat, kljub temu smo bili v pokalu blizu Evrope. Tudi v prvenstvu smo odigrali nekaj precej dobrih tekem. Daleč od tega, da te fantje ne bi bili sposobni odigrati vrhunskih tekem in dosegati vrhunskih rezultatov, je pa dejstvo, da je bilo volje, energije morda premalo. Če kaj pooseblja Simona Rožmana, pa so prav te stvari, ki sem jih zdaj naštel. Zato verjamem, da bo v novi sezoni drugače.