nogomet, intervju, nemanja mitrović, nk maribor, nk olimpija

Foto: Uroš Skaza

Nedeljski večer je rezerviran za največjo tekmo v slovenskem nogometu. Pred reprezentančnim premorom je na sporedu prvi večni derbi v tej sezoni, za napoved pa smo se v Mariboru dobili z nekdanjim igralcem obeh največjih slovenskih klubov. Kaj napoveduje Nemanja Mitrović?

Nemanja Mitrović je v Prvi ligi Telemach odigral 202 tekmi. V članski konkurenci je v Sloveniji igral za Olimpijo in Maribor ter z obema osvojil naslov. Še pred prebojem iz mladinske nogometa se je uveljavljal v Italiji (Inter, Sassuolo in Bologna), igranje na tujem pa okusil tudi v dresu Jagiellonie Bialystoka. Med letoma 2018 in 2020 je odigral pet tekem za slovensko izbrano vrsto, še uspešnejšo kariero pa so mu preprečile poškodbe. Zdaj že več kot dobro leto uživa v igralskem pokoju, ostaja pa v nogometu, kjer zdaj deluje kot funkcionar.

“Pri Triglavu sem dobil priložnost. Poklical me je Senijad Ibričić, športni direktor Triglava, hitro sva se dogovorila. Postal sem koordinator mladinske šole in skrbim za vez med članskim in mladinskim nogometom. Postavljamo zdravo in dobro zgodbo v Triglavu, ki je bil nekoč na Gorenjskem zelo pomemben,” o novem izzivu razkriva Mitrović, ki se je nedavno znova vrnil tudi na igrišča: “V šali lahko rečeva, da gre bolj za rekreacijo kot za nogomet. Prijatelj Boštjan Merc je trener pri Jurovskem Dolu. Že mesec ali morda celo dva me je prosil, da pridem in znova zaigram. Obljubil sem mu, da se bo to zgodilo, ko bom imel dovolj časa. In tako se je izteklo, da sem prišel na tekmo praktično brez treninga in zaigral v vlogi napadalca (smeh).”

Odigral je kar 30 večnih derbijev, 18 v dresu Olimpije in 12 v dresu Maribora. Edini gol na večnih derbijih je dosegel v finalu Pokala Pivovarna Union, ko je z Mariborom izgubil po podaljšku. Tudi po karieri je ostal v štajerski prestolnici, zato niti ne preseneča odgovor na vprašanje, za koga bo v nedeljo zvečer stiskal pesti. “Rekel bom, da sem bolj zvest navijač Maribora kot Olimpije.”

Intervju z Nemanjo Mitrovićem pred prvim večnim derbijem v sezoni 2025/26

Začniva pri najbolj aktualni zadevi. Vrnili ste se na zelenice in v Pokalu Pivovarna Union v dresu Jurovskega Dola znova odigrali uradno tekmo. Kako je prišlo do povratka in kako poln je ob družini ter delu v Triglavu zdaj vaš urnik?

V šali lahko rečeva, da gre bolj za rekreacijo kot za nogomet. Prijatelj Boštjan Merc je trener pri Jurovskem Dolu. Že mesec ali morda celo dva me je prosil, da pridem in znova zaigram. Obljubil sem mu, da se bo to zgodilo, ko bom imel dovolj časa. In tako se je izteklo, da sem prišel na tekmo praktično brez treninga in zaigral v vlogi napadalca (smeh). Časa nimam veliko, predvsem zaradi svoje funkcije v Triglavu. Tako da kar se tiče povratka na igrišča, lahko rečem, da bom igral, ko mi bo čas to dopuščal. Vsekakor ne gre za profesionalen nogomet, mi pa igranje še vedno predstavlja užitek in zato sem tudi sprejel prijateljevo povabilo.

Omenili ste funkcionarsko vlogo pri Triglavu. Glede na vaše delo po končani profesionalni igralski karieri se zdi, da ste se že dalj časa pripravljali na takšno vlogo. Je temu zares tako?

Da. Bolj kot trenersko me zanima funkcionarsko delo. Predvsem rad koordiniram in vodim projekte. Pri Triglavu sem dobil priložnost. Poklical me je Senijad Ibričić, športni direktor Triglava, hitro sva se dogovorila. Postal sem koordinator mladinske šole in skrbim za vez med članskim in mladinskim nogometom. Postavljamo zdravo in dobro zgodbo v Triglavu, ki je bil nekoč na Gorenjskem zelo pomemben. Gorenjska je pravo območje za talente. Od tam med drugim prihajata tudi Josip Iličić in Bojan Jokić. Triglav je bil na slabem glasu, to skušamo popraviti in predvsem postaviti zdrave temelje. Glavni cilj je, da v nekaj letih vrnemo Triglav tja, kamor spada. To nam je neka vizija, ne želimo pa ničesar obljubljati.

V času igralske kariere se je morala družina prilagajati, veliko je bilo selitev. Kako je zdaj? Ostajate v Mariboru, kjer ste si ustvarili dom?

Absolutno. Tu zares uživamo. Družini je tukaj prijetno. Mariborčani so nas lepo sprejeli. Tukaj smo že sedmo leto. Otroci igrajo za NK Maribor, mlajši v selekciji U8, starejši v U9. Žena ima tu svojo ordinacijo. Res smo zadovoljni z življenjem v Mariboru, tako da ostajamo tukaj navkljub mojemu delu v Triglavu. To samo pomeni, da bom jaz preživel več časa na cesti. Družine pa ne bi več selil.

Omenili ste, da sinova igrata za NK Maribor. Že po telefonu sva se pogovarjala in oba veva, kaj bo osrednja tema pogovora. V nedeljo je na sporedu večni derbi, prvi v tej sezoni. Vi ste igrali za oba največja slovenska kluba. Kako doživljate letošnjo Olimpijo in Maribor?

Olimpija je precej izgubila, najbolj pa pogreša Victorja Sancheza. Z njegovim odhodom je šlo vse navzdol. Sanchez je v lanski sezoni odlično vodil ekipo. Sploh jeseni je bila Olimpija izjemna in si priigrala zajetno točkovno prednost. Prednost je bila dovolj visoka, da je Olimpija potem tudi ob nekaterih težavah relativno mirno priplula do naslova. Zamenjalo se je veliko igralcev, predvsem pa vodstvo ni našlo primernih zamenjav za Raula Florucza in Marcela Ratnika. Pozna se tudi odsotnost Matevža Vidovška. Olimpija je po moje zaspala v iskanju okrepitev in predolgo čakala v lovu na zamenjavo za Raula Florucza. Najti bi jo morali že pozimi in igralcu dati čas za adaptacijo.

Kar se tiče Maribora, pa je Radovan Karanović v tem trenutku najboljša možna izbira za člansko ekipo. To je potrdila zmaga proti Radomljam. Z njo se je dvignila samozavest. Radovan pozna mariborski DNK, pozna kulturo mesta. Sicer se je vse to v zadnjem letu spremenilo, ampak on je priljubljen v mestu, pozna ulico, ulica pozna njega. Ve, kako diha ta klub. Pomembno je tudi to, da je dal več pomembnosti slovenskim igralcem, kar se je videlo na tekmi z Radomljami. Mislim, da je za trenutno stanje v Mariboru idealna izbira. Posledično je Maribor pred nedeljsko tekmo v zelo dobrem položaju, da osvoji vse tri točke.

Če se še dotakneva Radovana Karanovića. Z njim ste osvojili zadnji mariborski naslov. Kaj je bil takrat ključ do končnega uspeha?

Njegova izjemna odlika je, da v garderobi poveže igralce. V tem je sijajen. Hkrati daje pomen slovenskim igralcem, ki jih prejšnji trener ni tako cenil. Mislim, da je res on dobra izbira. Radovan je odlično delal tudi v sezoni 2021/22 po odhodu Simona Rožmana. Najprej je ekipo sprostil, opravili smo dobre zimske priprave. Spomnimo se lahko tudi večnega derbija v Ljudskem vrtu, ki je bil morda celo ključen za naslov. Takrat je premagal Roberta Prosinečkega in dokazala, da zna tudi taktično dobro pripraviti ekipo. Ni naključje postati državni prvak, osvojil je ogromno točk in v tem trenutku je res prava izbira.

Zdaj ima v klubu glavno besedo Acun Ilicali. Njegov najtesnejši sodelavec v Ljudskem vrtu Cem Basgul je sicer takoj dejal, da je Karanović začasna rešitev in da Maribor išče novega trenerja, najbolj se omenja Victorja Sanceza. Bi moral Ilicali s svojimi sodelavci razmišljati kako na dolgi rok, morda tudi v neki drugi vlogi, v člansko ekipo vključiti Radovana Karanovića, ki odlično pozna mariborsko DNK?

Ja, tu je potrebno poudariti, da se je ta DNK v zadnjem letu kar pošteno izgubila. Prišlo je veliko novih igralcev, trenerji so se menjali kot po tekočem traku. Tudi Tugberk Tanrivermis ni bil prava rešitev. Če bo Radovan premagal Olimpijo, mu je težko dati odpoved. Bilo bi nepošteno do njega, če bi mu dal odpoved, naredil pa je dobro delo. Vodstvo kluba ni v idealnem položaju.

Zdi se, da so v položaju, ko je improvizacija pri iskanju novega trenerja nedopustna. Victor Sanchez je najverjetneje edino ime, ki zadovoljuje kriterije tako vodstva kluba kot navijačev?

Jaz mislim, da je Victor Sanchez na dolgi rok edina prava izbira novega mariborskega vodstva. Pozna ligo, vemo, kako je igral z Olimpijo. Odhod Sancheza je velik minus za Olimpijo. To se pozna v igri zmajev in če bi prišel v Maribor, bi bil to za vijoličaste velik plus.

Španski trenerji so trenutno hit v svetu. V Sloveniji imamo še enega zelo uspešnega, to je Albert Riera. Ki dviguje veliko prahu, predvsem z odlično igro in uspehi. Pri njemu je zanimivo, kako zaupa slovenskim igralcem. Kar nekaj jih je dvignil na reprezentančno raven.

Albert je neverjeten. Ne samo v nogometnem svetu. Zelo pomemben je tudi za medije. Zelo je zanimiv, daje dobre izjave, jasno včasih tudi butaste. Prepira se z zvezo. Predvsem pa se lahko od njega veliko naučiš. Jaz bi ga samo poslušal. Naj razlaga o svoji taktiki, mi pa ga moramo poslušati. Najboljši trenerji na svetu so skoraj vsi Španci. Kot kaže imajo nekaj več. Albert nogomet vidi drugače kot ostali. Ni naključje, da je bil prvak z Olimpijo in Celjem, s katerim je igral tudi v četrtfinalu konferenčne lige. Kapo dol za vse uspehe. Škoda da ni v našem prostoru Zlatka Zahovića, ki bi mu lahko konkuriral.

Kolotilo Riera Zahović — Zlatko Zahović in Albert Riera sta po mnenju Nemanje Mitrovića posameznika, ki bi ju morali v slovenskem nogometnem svetu pozorno poslušati. Grafika: Uroš Skaza

Sta si Zahović in Riera na nek način podobna?

Ja pri tem nekem lajšanju pritiska na igralce zagotovo. Zlatko je bil sicer v drugi funkciji, a tudi njegov pogled na nogomet in na taktiko, je izjemen. Oba sta izjemna v odgovorih konkurenci, to vse dela ligo bolj zanimivo.

Je zaradi točkovne prednosti Celja pred nedeljskim večnim derbijem na Olimpiji in Mariboru še več rezultatskega pritiska?

Liga je sicer maraton, ampak Celjani izgledajo izjemno. Šest tekem in šest zmag, suverena gol razlika. Padajo petarde. Sanchez je lani prednost ustvaril v jesenskem delu. Celju Evropa predstavlja le še dodaten plus. Riera odlično uporablja celoten kader, tudi rezervisti delujejo samozavestni. Lepo jih je gledati, igrajo moderen nogomet z veliko priložnostmi. Zato bodo morali biti Ljubljančani in Mariborčani vsako tekmo 100-odstotni. Derbi je seveda pomemben, še pomembnejše pa so male tekme. Na njih se dobiva prvenstvo. To je Maribor okusil v prejšnji sezoni, ko na derbiju ni izgubil, pa vseeno ni bil prvak.

Če se vrneva v vašo igralsko kariero. Derbije ste igrali v dresu Maribora in Olimpije. Kakšna je bila razlika dojemanja večnega derbija v obeh mestih? Kje derbi pomeni več?

V Mariboru je drugače, Maribor je bolj nogometno mesto. To ves čas ponavljam. V Mariboru je derbi vse, tudi poraz na tekmi po derbiju je lahko opravičljiv, če se zmaga na derbiju. V Mariboru se igralec zares počuti kot nogometaš. V Ljubljani je drugače. Neka energija se je eno ali dve leti čutila samo ob prihodu Milana Mandarića, nato pa je hitro vse padlo. V Mariboru je več pritiska in tukaj se igralec počuti bolj nogometno kot v Olimpiji.

Omenili ste pritisk okolice na igralce, ki je v Mariboru ves čas prisoten. Je tudi zato mlajšim igralcem toliko težje igrati v Ljudskem vrtu? Radovan Karanović je pred tekmo z Radomljami celo prosil navijače, da naj bodo potrpežljivi z Nejcem Viherjem in da naj prenehajo žvižgati ob prvi napaki. Kako sem vam zdi, da je Maribor v primerjavi s konkurenco uspešen, pri uveljavljanju mladih igralcev?

To je zdaj pravilo, ki mu je potrebno zadostiti. V postavi mora biti en mladi igralec. Za mlade igralce je to dobrodošlo. Vemo, da veliki klubi niso naklonjeni mladim igralcem. To je dodatna težava za trenerja, vodstvo in samega igralca. Vemo, da so nekateri to pravilo izigravali z zgodnjimi menjavami. Maribor je v prejšnji sezoni v igro pošiljal Nika Grliča, v večjem delu sezone je to dobro delovalo. Zdaj je tu Nejc Viher, ki je v nekaterih segmentih igre pokazal velik talent. Ima neko dodano vrednost. Je domačin in vanj je potrebno polagati upe ter mu dati možnost učenja in razvoja. Veliko se lahko nauči od starejših igralcev, vsak igralec pa potrebuje čas. Ob napakah je potrebno biti potrpežljiv. V Mariboru je več pritiska in navijači morajo to razumeti. Olimpija je lani potrdila, da se da naslov osvojiti tudi z več mladimi reprezentanti na igrišču. Tudi v Celju vidimo, kako Riera dvigne igralce, ki pridejo z nekega nižjega nivoja. Če nekdo ima kvaliteto, je potrebno to brusiti in na tem graditi.

Foto: Uroš Skaza

Moramo pa vedeti, da je mlademu igralcu lažje uspeti, ko so rezultati dobri. Takrat je vzdušje dobro, ni menjav trenerja, navijači uživajo. Maribor je tako uveljavil Petra Stojanovića, Dina Hotića, Luko Zahovića. To je bila roka Zlatka Zahovića in trenerjev. Nogomet se je sicer spremenil. Mladi v najboljših ligah igrajo že od 17. leta. Tega pred 10 leti ni bilo.

Če se za konec še enkrat vrneva na derbi, za koga zdaj bije vaše srce?

Ja, živimo v Mariboru. Otroka igrata za ta klub, nosita vijoličasti dres. Bolj nam bije srce za Maribor, bližje kot zelena nam je vijoličasta. Blizu nam je štajerska kultura. Starše in prijatelje imam v Ljubljani, delam v Triglavu, veliko sem v Ljubljani, ampak bolj sem vpet v mariborski nogomet. Veliko se s prijatelji iz Ljubljane zbadamo, ampak takšen je moj pogled in moje mnenje. Rekel bom, da sem bolj zvest navijač Maribora kot Olimpije.

#related-news_0