Za Ajdina Mulalića se je še pred nekaj meseci zdelo, da bo po koncu sezone zapustil Domžale. A vratar je ostal potrpežljiv, spomladi pa le dočakal svojo priložnost in jo pograbil z obema rokama. "Na meni je bilo, da sem predstave, ki sem jih kazal na treningih, nato prenesel na tekme," pravi 26-letnik, ki je v minuli sezoni zbral 16 prvenstvenih in tri ligaške nastope, nepremagan pa ostal na sedmih tekmah.

Za Ajdina Mulalića se podobno kot za njegov klub minula sezona ni začela najbolje. Domžalčani so jesenski del sezone sicer sklenili na petem mestu, a z le tremi točkami več od osmouvrščenega Brava. Šestindvajsetletnik je v tem času soigralce večinoma spremljal s klopi in čakal na svojo priložnost. Ter jo naposled tudi dočakal, pa čeprav šele v 21. krogu in po hudi napaki soigralca Gregorja Sorčana na tekmi poprej proti Mariboru (3:3).

Odtlej se tako on kot Domžale niso več ozirale nazaj. V naslednjih dvanajstih tekmah so izgubile le enkrat, sezono pa kot najuspešnejše moštvo pomladi sklenile na četrtem mestu in si zagotovil tudi nastope v Evropi.

Mladenič s Šegove ulice ne bi ničesar spreminjal

Nogomet

15. Jul 2021 1

Nogomet

15. Jul 2021 1

Ante Šimundža ni užaljen: Trenerja naredijo rezultati

Nogomet

15. Jul 2021

Nogomet

15. Jul 2021

“Ko sem bil še drugi vratar, sem trdo treniral, da sem bil pripravljen, ko se mi je ponudila priložnost. Mislim, da sem jo izkoristil zelo dobro. Čutil sem podporo celotne trenerske ekipe in samo na meni je bilo, da sem predstave, ki sem jih kazal na treningih, nato prenesel na tekme,“ pravi Ajdin Mulalič.

Igralcem je lažje kot vratarjem

Priznava, da obdobje, ko ni branil, zanj ni bilo najlažje, saj se mu je nameček iztekala tudi pogodba. Še kako dobro se je zavedal, da bo moral ponujeno priložnost izkoristiti kar najbolje, saj bi v nasprotnem primeru sledil odhod iz mesta ob Kamniški Bistrici.

“Igralcem je zagotovo lažje kot vratarjem. Če danes nisi v kadru, lahko prideš v igro na naslednji tekmi, zabiješ gol in si prihodnjič že uvrščen v začetno postavo. Pri vratarjih je drugače, saj se ti priložnost ponudi le, če se soigralec v vratih poškoduje ali napravi napako. Dlje časa rabiš, da dočakaš priložnost. A na koncu je vse odvisno od tebe,“ razmišlja nogometaš, ki je bil za dobre predstave maja nagrajen z novo pogodbo do poletja 2023.

Senijad Ibričić: zvezdnik, ki se je zataknil v Sloveniji

Nogomet

15. Jul 2021

Nogomet

15. Jul 2021

Trener sezone odgovoril kritikom: To je bilo omalovaževanje

Nogomet

15. Jul 2021 0

Nogomet

15. Jul 2021 0

Na dan opravil tudi po tri treninge

A vratar, ki je od začetka članske kariere član Domžal, je težkih trenutkov v življenju vajen. V Slovenijo je prišel pri 16 letih iz Bosne in Hercegovine, kjer je pred tem treniral v majhnem in ne posebej dobro organiziranemu klubu Vitez. “Dali so nam žogo, mi pa smo igrali nogomet,“ se spominja Mulalić in doda, da je njegova zgodba, kako se je pridružil Domžalam, kar nekoliko nenavadna.

“V Slovenijo sem prišel na obisk k sorodnikom, ravno takrat pa so se začenjale priprave kadetov. S pomočjo nekaterih ljudi sem prišel na trening in priznam, da se mi je takrat posrečilo. Nisem poznal vratarskih tehnik, temveč sem se le postavil v gol in branil. Imel sem srečo, saj so me žoge zadevale in sem vse branil, v klubu pa so me nato zadržali.“

A kot dodaja, se je takrat njegova nogometna zgodba šele dobro začela. “Trenirati sem moral izredno trdo. Na dan sem imel tudi po tri treninge. Ko sem opravil kadetski trening, sem se pridružil še mladincem, če so ti potrebovali vratarja. Moral sem delati res veliko, da sem dosegel določeno raven in konkuriral nekomu, ki je branil že več let. Kmalu sem nato dobil profesionalno pogodbo in odšel v druge klube, kjer sem si nabiral izkušnje,“ pove v Bužimu rojeni čuvaj mreže.

S prijatelji se še danes šali, da je prvi vratarski trening pravzaprav opravil šele pri 16 letih. “Danes fantje pri teh letih odhajajo že v tujino,“ poudari in ob tem ne pozabi omeniti svojih staršev. “V Bosni so pustiti službo, da so prišli z mano in mi omogočili, da sem sledil svojim sanjam. Naredili so mi veliko uslugo, da so me podprli in mi stali ob strani.“

V Bosno se še vedno rad vrača, ne nazadnje je, kot pravi, tam preživel najlepša leta svoje mladosti. Z veliko prijatelji od tam je še vedno v stiku, tekmovalne premore pa rad izkoristi, da jih obišče. “Bosna bo vedno moj prvi dom, tam sem rojen. A ne glede na to, kje bom igral, se bom po koncu kariere vrnil v Slovenijo in živel tu. Tu imam vse, kar potrebujem in tudi ožje člane družine,“ poudari.

Domžale mu dajo vse, kar potrebuje

Ko se zazre v preteklo sezone, je najbolj ponosen na svoj napredek, predvsem na psihičnem področju. “Morda se mi je doslej poznalo, da sem pozno začel trenirati na vratarskem položaju. Sedaj se počutim izvrstno in čutim, da sem napredoval,“ samozavestno poudari Mulalić, ki upa, da mu bodo dobre obrambe v prihodnosti odprle tudi vrata tujine.

“Res je, da sem podaljšal pogodbo, a vsa vrata v tujino ostajajo odprta. Na meni je, da branim tako, kot sem v minuli sezoni. Če bo tako, bo prej ali slej prišla tudi kakšna ponudba iz tujine. A o tem ne razmišljam veliko. V Domžalah imam vse, kar potrebujem za svoj razvoj,“ še sklene vratar.