Senijad Ibričić, nekdanji dolgoletni reprezentant Bosne in Hercegovine, je v Slovenijo nekoliko nepričakovano prišel leta 2016. Letos poleti je nameraval končati bogato nogometno pot, a si premislil. ''Odigral bom še eno sezono,'' pravi 35-letnik, ki bo po koncu igralske poti še vsaj nekaj časa ostal pri nas. ''V Slovenijo sem se zaljubil,'' je priznal v pogovoru za SportKlub.

Za reprezentanco Bosne in Hercegovine je Senijad Ibričić odigral 43 tekem in zabil tri gole. Z njo je bil tudi na svetovnem prvenstvu 2014, edinem velikem tekmovanju do zdaj, na katerem so nastopili bosanski nogometaši.

Velik prijatelj prvega zvezdnika tamkajšnjega nogometa Edina Džeka je v Sloveniji leta 2016 pristal na nagovor še enega prijatelja in zvezdnika bosanskega nogometa, Zlatana Muslimovića. Okrepil je takrat zelo ambiciozni Koper, a na Bonifiki zdržal vsega eno leto.

Potem so se nanj spomnili v Domžalah in ga prepričali v izziv, ki zdaj traja že peto leto. V tem času je postal osrednji akter rumene nogometne družine, kapetan in v zadnjem času mentor številnim mladim domžalskim nogometašem, ki se prebijajo v ospredje. Od vezista z izkušnjami igranja v prvi ruski, turški, hrvaški, makedonski in slovenski ligi, v kateri je do zdaj odigral 152 tekem in zabil 41 golov, se imajo česa naučiti.

Letos poleti je želel zaključiti nogometno pot, a si potem po pogovoru z ljudmi v klubu premislil. Na to odločitev, da vztraja še eno leto, ga je prepričala tudi nagrada za najboljšega posameznika lige, ki jo je po 34 nastopih, šestih golih in šestih asistencah s strani Sindikata profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS) dobil. Še drugič v karieri, po kateri se namerava podati v trenerske vode.

”Z Domžalami smo že nekaj časa dogovorjeni, da bom po koncu v klubu ostal v drugačni vlogi,” nam je povedal v intervjuju, ki smo ga na tribunah domžalskega stadiona z njim opravili po današnjem dopoldanskem treningu v času priprav na novo sezono. Domžalčani bodo z njo začeli že prihodnji teden, ko jih čaka prva tekma kvalifikacij nove Konferenčne evropske lige proti Hesperangu iz Luksemburga.

”V Evropi želimo čim dlje, v prvenstvu in pokalu pa želimo biti pri vrhu, morda pa celo na njem, zakaj pa ne?” se je vprašal. Kaj vse je še povedal?

Za vami so prvi trije tedni priprav na novo sezono, ki potekajo ob močni pripeki. Kako se spopadate z visokimi temperaturami, ki ne nudijo najboljših pogojev za delo?
Težko je, to je jasno, ampak saj je tako vedno. Morda so letos temperature še nekoliko višje, to je res, a smo takšnih razmer vajeni. Treba se je sprijazniti s tem, stisniti zobe in narediti vse, da dobro treniramo. Potem nam bo med sezono vsem skupaj veliko lažje.

Vstopate v zaključni del priprav. Kako ste zadovoljni z opravljenim?
Najbolj pomembno je, da ni poškodb. Treniramo, delamo na kondiciji in se trudimo, da bi bili čim boljši. Ekipa je skoraj ista, kot je bila v prejšnji sezoni, kar je zelo pomembno. Upam, da bomo do prve tekme optimalno pripravljeni.

V ekipi je kup mladostnikov. Nekaterim bi bili lahko celo oče. Kako se ujamete?
Res je veliko mladih, ampak jaz v njihovi družbi uživam. Poslušajo, želijo se učiti. Pomembno je, da vpijajo znanje nas, starejših in izkušenejših nogometašev. Imam občutek, da je zadovoljstvo obojestransko. Mi spoštujemo njih, oni pa nas. Jaz v njihovi družbi uživam.

Igrali ste proti velikanom, kot so Cristiano Ronaldo, Neymar, Andres Iniesta, Xavi Hernandez … V domžalskih vrstah prepoznate koga, ki bi mu lahko uspela velika kariera v tujini?
To je težko napovedati, saj je nogometna pot težka in dolga. Težko karkoli načrtuješ, saj se stvari hitro spremenijo. Potenciala pa je v Domžalah veliko, to je dejstvo. V nogometni šoli se dela dobro, kar nekaj mladih igralcev je priključeno članski ekipi. Nekateri med njimi so tudi že nosilci naše ekipe. Prepričan sem, da lahko s trdim delom in malo sreče nekaterim od njih uspe. Držim pesti, da jim bo.

Pa trener Dejan Djuranović? Kako se počutite pod njegovim vodstvom?
Super je, imava odličen odnos. Ne samo jaz, ampak celotna ekipa. Gre za človeka, ki je v klubu že celo večnost, kar je zelo pomembno. Prej je bil nogometaš, potem pomočnik, tako da pozna smernice dela in klubski ustroj. Z njegovim prihodom ni bilo drastičnih sprememb. Vzdušje v ekipi je sijajno, kar je zelo pomembno. Upoštevamo njegova navodila in navodila njegovih sodelavcev, z dobrimi igrami pa jim vračamo na igrišču. Super je.

V vodstvu Domžal, pri katerih so vseskozi stavili na mlade, so se pred dvema letoma v želji, da naredijo korak naprej, odločili za drugačne smernice in začeli kopičiti izkušenejše nogometaše. Ni se izšlo dobro, Domžale so se celo borile za obstanek in ostale brez Evrope. Potem ste se vrnili v stare tirnice, začeli staviti na mlade in se v prejšnji sezoni celo borili za naslov. Je to prav smer?
Sigurno. Predvsem za klub, kot so Domžale, ki živijo od prestopov mladih nogometašev, druge smeri ne more biti. To je edina pot. V Domžalah smo poskusili z ekspirimentom, ki pa se ni izkazal za najboljšega. Potem smo se vrnili k stari filozofiji in rezultati so bili hitro nazaj.

S prihodom novega trenerja smo se vsi v klubu, od vodstva do drugih spet prilagodili stari politiki, ki sloni na vzgoji in uveljavljanju mladih igralcev. Splačalo se je. Spet smo se vrnili v Evropo in bili v zgornjem delu prvenstvene lestvice. Zdaj bomo skušali v novi sezoni narediti čim več.

Česa so Domžale v sezoni 2021/22 sposobne, se lahko borijo celo za lovorike?
Mislim, da se lahko. Že v prejšnji sezoni, ko smo bili do konca sezone v vrhu in imeli možnosti za naslov, smo dokazali, da smo konkurenčni. Če bo ekipa ostala skupaj, kar pa bo težko, saj Domžale živijo od prestopov, nam lahko uspe. Siguren sem, da bomo konkurenčni tudi v primeru kakšnega odhoda, ki se bo najverjetneje zgodil. Z novo energijo, ob dobrem delu z mladimi, bomo imeli ekipo, ki se lahko bori za vrh v prvenstvu, v pokalu in tudi za čim daljšo evropsko sezono.

Pred dvema tednoma ste precej pompozno sporočili, da boste še naprej igrali nogomet. Ste res razmišljali o tem, da je dovolj?
Res. Plan je bil, da po koncu prejšnje sezone z nogometom končam. Z ljudmi v klubu smo se dogovorili, da bo tako, a potem se je situacija nekoliko spremenila. Igrali smo dobro, na koncu sezone sem bil celo izbran za najboljšega igralca lige, zato smo se skupaj odločili, da to zgodbo nadaljujem.

Ekipi želim pomagati do čim boljših rezultatov v Evropi, potem pa bomo videli. Velika prednost Domžal je, da imamo v klubu super odnose. Ni pritiska z nobene strani. V klubu so mi rekli, da bodo mojo odločitev, kakršnakoli bo, spoštovali. Obljubili so mi tudi, da mi bodo, ko se bom odločil, da imam dovolj, prišli nasproti. Tudi zaradi tega se ni bilo težko odločiti, da nadaljujem še nekaj časa.

Do kdaj?
Ne vem. Kot sem že rekel, v nogometu je stvari težko načrtovati, ampak glede na vse, kar sem povedal, bi to morala biti moja zadnja sezona v karieri.

Kaj pa se bo zgodilo potem?
Ostal bom v Domžalah. Kot sem rekel, imamo v klubu že nekaj časa sklenjen dogovor, da bom po koncu kariere ostal tukaj. Tudi zaradi tega se mi ne mudi s koncem nogometne kariere, saj vem, da bom ostal tukaj. Ko bo napočil trenutek, se bomo pogovorili, potem pa bom v NK Domžale začel z delom v drugi funkciji.

Ste si leta 2016, ko ste prišli v Slovenijo, mislili, da boste tukaj ostali toliko časa?
Ne. Do prestopa je prišlo slučajno. V to, da pridem v Koper, me je prepričal Muslimović, ki je bil takrat tam. Po letih igranja v tujini sem si, tudi zaradi treh otrok, zaželel igrati brez pritiska in v bližini doma. Iskal sem svoj mir.

S Slovenijo sem zadel v polno. Tako glede nogometa kot življenja. Tako v klubu kot nasploh so ljudje zelo prijazni, zato se nam ni bilo težko prilagoditi. Otroci tukaj hodijo v šolo, žena v službo. Vse je super.

Slovenija je prelepa država. Morje, hribi … Čudovito je. V Ljubljani uživamo, tudi povezave z Bosno in Splitom so dobre. Tukaj z družino zares uživamo. Upam, da bomo ostali čim dlje.

Enega prijatelja zvenečega nogometnega imena ste že omenili. Kako pa je z drugim, Edinom Džekom, zvezdnikom bosanskega in evropskega nogometa? Se lahko zgodi, da ga prepričate v to, da se za sezono ali dve v slovensko ligo ob koncu bogate kariere preseli tudi on?
(smeh, op.p.) Nikoli ne veš, kaj prinese prihodnost. Bomo videli. Vsi vedo, da sva dobra prijatelja. Pogosto grem na obisk k njemu, on pa obišče mene. Bil je že na nekaj tekmah Domžal, zagotovo bo prišel še kdaj. Morda kdaj tukaj tudi zaigra? Bomo videli, kako se bodo razvijale stvari … V nogometu se nikoli ne ve.