Simon Rožman se je letos po treh letih vrnil v Domžale, v katerih bo krivuljo svoje trenerske poti, ki je šla v Mariboru in Celju v napačno smer, skušal spet obrniti navzgor in dokazati, da še vedno spada med najboljše slovenske trenerje. V intervjuju za Sportklub se je razgovoril o tem, zakaj se je vrnil in kakšne cilje ima. Pa tudi o tem, kaj je šlo narobe v Mariboru in Celju.

Po Celju, kjer je na začetku trenerske poti pri 32 letih skorajda osvojil dvojno lovoriko, je z opozarjanjem nase nadaljeval tudi na klopi Domžal. Osvojil je pokal in jim trikrat prinesel Evropo, v njej pa bil zelo konkurenčen. Najbolj v sezoni 2017/18, ko je izločil nemški Freiburg in v play-offu za ligo Europa dodobra namučil veliki Marseille. S francoskim velikanom, ki se je v tisti sezoni uvrstil v finale tekmovanja, je v Stožicah remiziral z 1:1.

Sledil je skok na klop Rijeke, ki ji je prinesel hrvaški pokal in tudi skupinski del lige Europa. Na Rujevici so v sezoni 2018/19 po njegovi zaslugi gostovali Napoli, Real Sociedad in AZ Alkmaar, ki je na Reki tudi padel. Pred dobrim letom dni se je vrnil v Slovenijo in z Mariborom v zadnjem krogu sezone izgubil naslov v sezoni 2021/22. Na začetku nove sezone je po nekaj slabih rezultatih odšel. V akcijo se je vrnil na začetku letošnjega leta. Bil je velika želja tamkajšnjih investitorjev, a iz Celja v nasprotju z vsemi pričakovanji po le polovici sezone odšel.

Takrat so ga mnogi prečrtali, a je prepričan, da v nogometu še ni rekel zadnje. Kako tudi bi? Čeprav je star šele 39 let, je za njim veliko izkušenj in tudi uspehov. Zagotovo tudi danes spada med najboljše slovenske trenerje in je za prihodnost velik potencial.

Z njim smo se pogovarjali pred enim izmed treningov ob zaključku priprav na novo sezono Prve lige Telemach. Z do zdaj opravljenim je zelo zadovoljen. “Verjamem, da sem prišel v zdravo sredino in v to, da lahko v doglednem času navdušujemo,” je povedal in svoje fante večkrat pohvalil za odnos, ki ga kažejo. Prvo tekmo bodo odigrali čez osem dni, ko v Domžale prihaja prav njegov zadnji klub. Celje. Zanimivo bo.

Kako potekajo priprave na novo sezono?
Dobro. Zagotovo zelo veseli, da smo vse stvari, ki smo jih načrtovali, realizirali. Tudi zdravstveno stanje je takšno, kot smo si želeli. Razen nekaterih težav iz preteklosti novih ni. Temu segmentu smo posvetili veliko časa. Za nami je prvo, morda najtežje obdobje medsebojnega spoznavanja. Določitev pravil in predvsem modela igre, kako želimo funkcionirati. Fante moram pohvaliti. Delovna vnema je izjemna. Pri kadru smo se zanesli na naše mlade igralce. Ekipa se ni veliko spreminjala, razen na mestih, na katerih bomo primorani iskati nove rešitve.

Kakšne Domžale lahko pričakujemo? Takšne, kot so bile vse vaše dozdajšnje ekipe?
Definitivno. Želim si čim večje dinamike. Želimo se približati evropskim smernicam. Imamo dovolj mladosti, predvsem pa v klubu vlada zelo pozitivno vzdušje. Želimo slediti svoji viziji, ne glede na to, da zagotovo vedno ne bo šlo po načrtih. Fantom zaupamo, predvsem pa zaupamo igri, ki bo temeljila na intenzivnosti. Verjamem, da lahko v doglednem času navdušujemo in kažemo igre, kot si jih želimo. To je naš cilj.

Kakšni pa so rezultatski cilji?
Zagotovo pogledujemo proti evropskim tekmovanjem. Ne samo k temu, da se tja uvrstimo, ampak si želimo, da bomo z načrtnim delom v teh poletnih kvalifikacijah potem tudi uspešni in konkurenčni. Če ni tako, potem Evropa nima smisla. Vsaj jaz mislim, da je tako. Moja želja že prej in tudi zdaj je vedno enaka. To je naš cilj. Ne bomo pa šli z glavo čez zid, ampak jaz sem si kot trener vedno zadajal visoke cilje. Od tega ne bežim.

Kader, ki vas je pričakal zdaj, je precej drugačen od tistega, ki ste ga tu pustili ob odhodu iz kluba leta 2019.
Da, precej drugačen. V danem momentu smo se osredotočili predvsem na okostje ekipe iz prejšnje sezone, kar se tiče izkušenejših igralcev. Njim smo priključili še kup golobradih mladeničev, ki jih je več kot polovica, prihajajo pa iz naše mladinske ekipe. Zagotovo bodo dobili priložnost za dokazovanje. Potencial so že pokazali, ob podpori izkušenejših igralcev pa bo treba pokazati tudi določeno mero kakovosti. Imamo lepo mešanico. Sigurno nam nekaj še manjka, ampak zato smo tudi tukaj in zato veliko delamo. V pripravljalnem obdobju smo šli skoraj do maksimuma. Energija in odnos, ki ju kažejo naši mladi fantje, nam daje upanje za naprej.

Se obeta še kak prihod, se bojite še kakšnega odhoda?
Glede na potencial, ki ga kažejo nekateri naši mladi igralci, do kakšnega odhoda zagotovo še lahko pride. Lovimo tudi okrepitvi na dveh igralnih mestih, ampak v tem obdobju poletne nogometne tržnice so igralci, ki bi za nas pomenili dodano vrednost, predragi. Trenutno so finančno nedosegljivi.

Kako nadomestiti nekatere nosilce igre, ki so odšli – Gabra Dobrovoljca, Svena Šoštariča Karića in predvsem Senijada Ibričića?
Predvsem se bomo morali privaditi na obdobje po Ibričiću. Naš zdajšnji športni direktor je bil vedno tisti, ki je v ključnih momentih ekipo povlekel naprej. Ko ni šlo, je bil on tisti, ki je prevzel stvari nase. Tega se zavedamo. Tudi zato smo skozi priprave vloge porazdelili. Sigurno nam še kaj manjka. Obljubim lahko predvsem to, da nam ne bo manjkalo energije in dinamike v igri.

S Senijadom še iz časov, ko ste bili v Domžalah njegov trener, gojita veliko vzajemno spoštovanje. Kako sodelujeta v novih vlogah?

Tako, kot sem si želel oziroma tako, kot sem bil vajen od prej oziroma iz tujine. Imava zelo profesionalen odnos. Oba imava določene kompetence, določeno odgovornost. To, da sva v zasebnem življenju prijatelja, ne igra nobene vloge. Posel teče tako, kot bi moral v vseh normalnih klubih. Tako, kot poteka v tujini.

Je bil on glavni razlog, da ste se vrnili v Domžale?
Definitivno je odigral vlogo, ni pa bil edini razlog. Tukaj so tudi ljudje, ki so v klubu že dlje časa. Predsednik, direktor in še nekateri, ki vodijo klub. Z vsemi smo ostali v izjemnih odnosih. Gre za dobre ljudi, ki se držijo svojih načel. Ta načela so zame, sploh v tem življenjskem obdobju, zelo pomembna, tako da odločitev ni bila težka.

Ko ste bili prvič v Domžalah, ste v tem obdobju igrali v Evropi, ki je letos v vašem klubu ne bo. Kaj to pomeni za začetek sezone? Bo lažje? Sploh glede na to, da so Domžale pod vašim vodstvom v Evropi kot po pravilu navdušile, potem pa močno padle.

Vsi skupaj si v Domžalah vedno želimo, da smo poleti, ko so na sporedu evropske kvalifikacije, na vrhuncu. Evropa je pač priložnost za vse fante, da skočijo na višjo raven. Da se prodajo drugam. Letošnja zgodba je specifična, Evrope ni. Glede na to, da začenjamo na novo, je to morda celo bolje. Ekipa se zagotovo ne pripravlja zgolj na prvo prvenstveno tekmo, ampak na celoten jesenski del. Gremo korak za korakom. Še enkrat pa bi poudaril, da sem z delom in odnosom fantov zelo, zelo zadovoljen. Če bo vedno tako, bo šla zgodba v pravo smer.

Po odhodu iz Domžal ste se preselili v Rijeko in tam, v kar smo se prepričali tudi ob našem obisku Reke, pustili globok pečat. Potem ste odšli v Maribor, kjer niste bili uspešni. Povsem drugače od pričakovanj se je razpletla tudi zgodba v Celju. Mnogi so vas po dveh neuspešnih epizodah že odpisali …
Ne, z mano še ni konec. Tudi po odhodu iz Rijeke sem imel na mizi kar nekaj ponudb iz tujine, a zdaj, ko imam mlado družino, želim ostati v Sloveniji. Za tujino bo še čas. Kar se tega tiče, me ni strah. Če se bom seveda dokazal in si tujino zaslužil, bo prej ali slej spet prišla.

Celje in Maribor? Dve specifični zgodbi. Mariborska je prišla v morda nepravem času. Bil sem del nečesa novega, prišel sem v kaotičnem obdobju, v katerem smo stvari začeli postavljati na svoje mesto. Naredili smo marsikaj dobrega, na koncu pa je izpadlo slabo. Toda moj odhod od tam je bil povezan predvsem z nekaterimi nesoglasji znotraj kluba. To zame ni bil korak nazaj.
V Celju so me prepričali z obljubami, ki so mi jih dali tamkajšnji investitorji. Dejali so, da bomo delali na dolgi rok. Na koncu se je izkazalo drugače. Zgodba je bila precej drugačna od tiste, ki smo jo začrtali, zato smo na koncu odšli vsak svoj pot. Bolje je, da se je končalo, kot se je.

V slovenski ligi ste z vmesnim skokom v tujino že vrsto let. Kako spremljate njen razvoj? Predvsem v zadnjem času se zdi, da je v ligi tako veliko število tujcev, kot jih ni bilo še nikoli. Gre slovenski nogomet v pravo smer?
Nisem kompetenten, da bi ocenjeval poteze vodstev drugih klubov, je pa dejstvo, da nekatere stvari, ki so se dogajale v zadnjem času, zagotovo niso dobre za slovenski nogomet. Ampak … Kot sem že rekel, jaz se osredotočam predvsem na zgodbo, ki jo želimo pisati v Domžalah. Vsak klub ima svojo vizijo, vsak ima svojo pot. Na gledalcih in vas, medijih pa je, da jih ocenjujejo oziroma jih ocenjujete. Je pa dejstvo, da je malo klubov, ki počnejo to, kar obljubljajo in napovedujejo.