Zelo veliko prometa, a tako zelo malo učinka

Foto: Jure Banfi

[KOMENTAR] Vijoličasti dres ima posebno težo. To pogosto slišimo iz ust tistih, ki so imeli priložnosti igrati za ekipo, ki domuje v Ljudskem vrtu. Tega dresa ne nosi vsak enako. So nogometaši, ki se zdijo kot ustvarjeni za to, da uživajo in cvetijo pod težo pritiska igranja za najbolj trofejno slovensko ekipo. Spet za druge je to breme enostavno pretežko. Zdi se, da v to slednjo skupino spada tudi "fant za milijon evrov" - Antoine Makoumbou.

Ko spremljaš tekmo Maribora, je nemogoče, da ti ne pade v oči. Antoine Makoumbou ima zelo lahkoten korak, igra se z žogo, jo “boža” in skrbi za lepe poteze, ki navijače držijo na robu njihovih sedežev. Večji del sezone se je zdelo, da je Maribor z njim zadel v polno. Sicer je oziroma bo Taboru iz Sežane zanj moral plačati določeno odškodnino, a glede na njegove predstave, se je zdelo, da bodo v štajerski prestolnici zanj ob naslednjem prestopu zlahka zaslužili nekajkratnik vložka.

Šuler: Maribor ima nogometaša, ki bo podrl vse rekorde

“Mislim, da imamo v svojih vrstah z Antoinejem Makoumboujem nogometaša, ki bo podrl vse rekorde. Gre za fanta, ki ga bomo lahko spremljali na velikih odrih, ker počne stvari, ki jih vidiš zelo zelo redko. Ogledniki kličejo in se čudijo njegovim potezam z žogo, ima nenormalno kapaciteto. Gre za igralca, kakršnega v slovenskem prostoru zagotovo še ni bilo. Že poleti sem rekel, da gre za igralca, ki ga velja spremljati. Sploh glede na njegovo starost,” je ob našem obisku med zimskimi pripravami v Beleku razmišljal športni direktor Maribora Marko Šuler.

Nekatere poteze Makoumbouja so ljubitelji nogometa res gledali z odprtimi usti. Gre za vsestranskega vezista, ki dobro veže obrambo in napad. Je tudi dovolj telesno močan, da dobiva duele na sredini igrišča in dovolj nogometno inteligenten, da prestreže nasprotnikovo žogo ali dve. Po drugi strani pa je za to, da bi bil idealna izbira za “zadnjega veznega” premalo agresiven in v preigravanjih preveč podvržen napakam ter izgubljenim žogam, česar si na tej poziciji nogometaš ne sme privoščiti. Za takšno vlogo je potrebno igrati bistveno bolj enostavno, kot to počne mariborska devetindvajsetica.

Reprezentant Konga ima oziroma naj bi tako imel precej bolj pomembno vlogo tudi v napadu. Če ga želimo opredeliti na igralno mesto, ga lahko poimenujemo z izrazom “box to box” nogometaš. A za večji doprinos v napadalnih akcijah mu več kot očitno manjka tista tako iskana poteza več. To se je, na žalost navijačev Maribora, še posebej izkazalo ravno zdaj, ko bi ga vijolice najbolj potrebovale.

Brez gola in le z eno asistenco

Številke so lahko v nogometu kruta stvar. In številke morajo skrbeti ne le Makoumbouja, ampak tudi njegove zastopnike in predvsem Marka Šulerja. 23-letnik je v tej sezoni na 32 tekmah v Prvi ligi Telemach brez enega samega zadetka. Na njegovem računu je tudi ena sama, samcata podaja. To pa je za nogometaša, ki naj bi v prihodnosti podiral prestopne rekorde Maribora, bistveno premalo.

V taboru vijolic so računali na to, da bo Makoumbou te številke popravil ob koncu sezone. Zdaj, ko ga ekipa najbolj potrebuje. A želje se jim niso izpolnile. Če je navijače s svojimi lepimi potezami nogometaš iz Konga skozi sezono spravljal v dobro voljo, jih s svojimi nesmiselnimi zadrževanji žoge in prepočasno tranzicijo, ko Maribor lovi rezultat, spravlja v obup. Sobotna tekma v Spodnji Šiški je še dodatno potrdila naše teze minulih tednov – eden najbolj izstopajočih nogometašev Maribora enostavno ni mož za “velike tekme” oziroma (še) ne zna stopiti v ospredje takrat, ko ga ekipa najbolj potrebuje.

Kako po takšni sezoni načrtovati (skupno) prihodnost?

Makoumbou se je tako iz prvega aduta za lep zaslužek Maribora prelevil nogometaša, za katerega se morajo v klubu resno vprašati – kaj naj z njim? Marko Šuler verjetno še vedno verjame, da je s svojimi izstopajočimi potezami 23-letnik prepričal kakšnega izmed oglednikov, da gre za nogometnega dragulja, v katerega je vredno investirati. Zdi se, da bi bila čimprejšnja prodaja reprezentanta Konga najboljša rešitev za Mariborčane, “prevzgoja” in dodatna adaptacija Makoumbouja na nivo, ki ga zahteva igranje za štajerski ponos, bi bržkone trajala preveč časa. Tega pa v nogometnem mestu ob Dravi nikoli ni na pretek.

Seveda je Makoumbou dovolj kvaliteten, da zlahka igra na ravni slovenske lige, a pri Mariboru se vedno išče še nekaj več. Išče se evropski nivo, ki se je po odhodu Zlatka Zahovića ob mestu v Dravi resda nekoliko izgubil, a bi moral ostati zapisan v DNK najuspešnejšega slovenskega kluba.

Alternative ima Maribor znotraj kadra

Če za koga, potem za nekdanjega nogometaša Tabora, ki vsaj za zdaj ni dodana vrednost vijolic, Maribor lahko najde alternativo že znotraj kadra. Aljaž Antolin, ki je pogumno prevzel krivdo za sobotni poraz proti Bravu (čeprav ni bil zanj prav nič bolj kriv kot kdorkoli izmed ostalih, ki jih je Radovan Karanović poslal na zelenico), bo rasel z izkušnjami.

Aleks Pihler je, čeprav so mu v preteklosti navijači znali očitati marsikaj, že večkrat dokazal, da je precej zanesljivejša izbira od tehnično navdihujočega, a bistveno premalo učinkovitega Makoumbouja. Iz “druge vrste” na svojo priložnost čaka tudi Rok Maher, ki ga je Marko Šuler že večkrat izpostavil kot velik mariborski talent prihodnosti.

Je na Makoumbuja vredno čakati in nanj znova staviti v prihajajočem evropskem poletju ali čim hitreje zanj sprejeti vsaj solidno ponudbo, ki pa bo glede na predstave v zadnjih tednih verjetno precej nižja, kot bi si Marko Šuler in njegovi sodelavci želeli? Novo odprto vprašanje, na katerega bo ob reševanju prihodnosti Ognjena Mudrinskega, Đorđeja Ivanovića, Roka Kronavetra in Marka Alvirja moral odgovoriti športni direktor Maribora. Pred prvim operativcem vijolic je vroče, zelo vroče poletje.