Po zmagi Slovenije nad San Marinom (2:0) v drugem krogu kvalifikacij za Euro 2020 je ocena slovenske nogometne javnosti enotna. Osvojene točke so vsekakor zelo pomembne, izostal pa je umetniški vtis. S pomočjo Sofascora pa smo preverili, kdo so bili posamezniki, ki si tudi za prikazano včeraj zaslužijo visoko oceno.

Čustvena vrnitev v Stožice, tudi brez gola je zelo vesel

Nogomet

27. Mar 2023 0

Nogomet

27. Mar 2023 0

Dve tekmi, šest točk in prvo mesto na lestvici kvalifikacijske skupine. Matematika nikoli ne laže in trenutno je na strani slovenske reprezentance. Če se bo ta uvrstila na evropsko prvenstvo v Nemčiji, potem nihče naslednje poletje ne bo razmišljal o tem, “da pa predstava proti San Marinu doma ni bila navdušujoča”.

A kakorkoli obrnemo, bo imel po marčevskem ciklusu slovenski selektor Matjaž Kek znova ogromno “materiala” za analizo in razmislek o tem kako (in s kom) naprej. Junijski cikel prinaša gostovanje v Helsinkih in domačo tekmo z Dansko, in če bo Slovenija tudi po teh dveh tekmah še vedno na prvem mestu kvalifikacijske skupine, bo močno, močno dišalo po uvrstitvi na naslednje veliko tekmovanje.

Vmes bodo seveda minili skoraj trije meseci in vemo, da se lahko v tem času spremeni … domala vse. Zato ostanimo tukaj in zdaj ter s pomočjo naših partnerjev iz Sofascora preverimo, kako so se Kekovi izbranci izkazali ob včerajšnji zmagi proti eni izmed najskromnejših reprezentanc na svetu.

Kako so igrali?

Najboljši posameznik – Adam Gnezda Čerin (8,2)

Še enkrat več je imel vezist grškega Panathinaikosa vse niti slovenske igre v svojih rokah oziroma nogah. Gre za nogometaša, ki sijajno združuje igro v napadu in v obrambi ter je prototip sodobnega vezista. Za oko neveščega opazovalca nogometa je včasih premalo spektakularen in izstopajoč, a trenerji nogometaše, kakršen je Gnezda Čerin naravnost obožujejo.

Dober vpogled v njegovo pomembnost potrjujejo tudi tokratne številke nogometaša, ki v senci postaja praktično nezamenljiv člen slovenske reprezentance. 105-krat se je Gnezda Čerin sinoči dotaknil žoge, v kazenski prostor pa poslal kar šest uspešnih predložkov. Njegovih sedem ključnih podaj je daleč največ med vsemi slovenskimi reprezentanti.

Kot že zapisano, včasih doprinos 23-letnika na prvi pogled ni tako zelo opazen, a pod potegnjeno črto vedno znova ugotovimo, kako pomemben je za našo izbrano vrsto.

Ostali člani začetne enajsterice

Jan Oblak (6,8) – Če bi prvemu zvezdniku slovenske izbrane nekdo včeraj prinesel stol, bi lahko mirno na njem sedel praktično celotno tekmo. Oblak se je med tekmo le dvanajstkrat dotaknil žoge, vseh njegovih deset podaj je našlo naslovnika. Gostje proti njegovim vratom niso sprožili niti enega samega strela.

Petar Stojanović (6,9) – Čeprav je bil tokrat znova postavljen na standardni položaj bočnega branilca, mu prav veliko nalog v obrambi ni bilo potrebno izpolnjevati. Tako nam številke povedo, da je kar sedemkrat uspešno preigral nasprotnikovega nogometaša, kar je daleč najboljši dosežek posameznika v tej statistični kategoriji. Dobil je tudi osem “duelov” oziroma dvobojev v borbi za žogo, tudi v tem pogledu je bil najuspešnejši na igrišču. Žoge je podajal z 90 % natančnostjo. Še ena zelo spodobna predstava enega najbolj standardno dobrih posameznikov v slovenski reprezentanci.

Žan Karničnik (6,4) – Pogrešamo starega Žana Karničnika, ki je blestel v dresu Mure in dobro začel tudi svoje obdobje pri Ludogorcu. Sezono 2022/2023 bo bočni branilec verjetno želel hitro pozabiti, dolgo časa je reševal svoj klubski status, tudi po selitvi v Celje pa raven njegovih predstav ni takšna, kot je bila denimo v šampionskem obdobju prekmurskega ponosa. Tudi reprezentančni ciklus ni prinesel bistvenega izboljšanja. Ob popolni nezaposlenosti v obrambi je tokrat Korošec v prvem polčasu zapravil dve krasni priložnosti.

Jaka Bijol (7,5) – V 36. minutah igre je žoge podajal z 98 % natančnostjo, dobil je vseh pet dvobojev z nasprotniki in natančno podal vseh pet dolgih žog do soigralcev. Če ga ne bi zaustavila poškodba glave, bi kaj lahko bil statistično gledano najboljši posameznik dvoboja. V vsakem primeru pa je Bijol tudi marca v majici z državnim grbom dokazal, da gre za osrednjega branilca zelo visokega evropskega nivoja.

David Brekalo (7,6) – Še ena dobra predstava nekdanjega nogometaša Brava, ki se je zdaj nedvomno utrdil kot standarden član slovenske izbrane vrste. Nihče ni natančno podal več žog od Brekala (84), tudi osem od njegovih desetih dolgih podaj je našlo soigralca. Dobil je osem dvobojev z nasprotniki, predvsem pa torej dokazal, da lahko v primeru odsotnosti katerega izmed trenutno standardnega branilskega para Bijol-Blažič Matjaž Kek resno računa nanj.

Miha Zajc (7,1) – Čeprav je igral na zanj neznačilnem položaju povsem desno v zvezni vrsti je v igro Slovenije vnašal živahnost, a v njegovi predstavi je manjkala konkretnost. Od njegovih 66 podaj je bila statistično ena sama okategorizirana kot “ključna”. Je pa res, da je ravno Primorčev strel v 56. minuti zadel nasprotnikovega branilca in se od Šeška odbil v mrežo San Marina.

Sandi Lovrić (7,5) – Tudi zanj velja podobno kot za Zajca. Skušal je sicer dajati tempo igri Slovenije, a končni rezultat je bil takšen, da naša izbrana vrsta praktično eno uro ni uspela prebiti obrambe skromnega San Marina. Tudi od njegovih 65 podaj je bila “ključna” samo ena.

Benjamin Verbič (6,6) – Predstava za pozabo Vojničana, ki se je za nameček ob menjavi še sporekel s selektorjem. Težave v zasebnem življenju se žal odražajo tudi na igrišču in ljubitelji slovenskega nogometa lahko samo upamo, da se zadeve hitro uredijo in bo nekdanji nogometaš Celja na igrišču znova dodajal vrednost naši izbrani vrsti. Tokrat je 17-krat sodeloval v akciji, v kateri je bil neposredno vpleten pri izgubljeni žogi, nenatančno je podal deset žog.

Andres Vombergar (6,9) – Prvi nastop v začetni enajsterici Slovenije je močno želel nadgraditi z zadetkom, a mu je veselje v drugem polčasu preprečil nasprotnikov vratar. Če pri kom, pri Vombergarju nista vprašljiva želja in motiv oziroma karakter, na katerega ogromno daje selektor Matjaž Kek. A tokrat je tudi argentinskemu Slovencu nekaj zmanjkalo pri konkretnosti.

Benjamin Šeško (7,6) – Star je 19 let in toliko ima tudi reprezentančnih nastopov. Izstopajoči dragulj slovenskega nogometa je sinoči dosegel svoj šesti gol za Slovenijo, za zadetke, ko niti ne streljaš, a žoga konča v nasprotnikovi mreži, pa pravi, da so pravzaprav najslajši. Ko te gol “hoče”, te pač “hoče”. Naj ostane tako tudi do junija.

Rezervisti

Vanja Drkušić (7,2) – Ob debiju v izbrani vrsti si je prislužil javno pohvalo selektorja. Če kje, potem ima trenutno na mestu osrednjih branilcev selektor sladke skrbi z izbiro kandidatov za zelo pomemben junijski ciklus. Kaj pravi statistika? Drkušić je žoge podajal s 96 % natančnostjo, dobil je 5/7 dvobojev z nasprotniki.

Jure Balkovec (6,7) – Odigral zadnje pol ure in prispeval eno ključno podajo.

Žan Vipotnik (7,1) – Prvemu golu v izbrani vrsti je dodal še prvo asistenco. Vse, česar se trenutno dotakne, se spremeni v zadetek. Kako zelo dobrodošlo je to za slovensko reprezentanco, je odveč poudarjati. Marko Šuler prešteva milijone.

Jon Gorenc Stanković (6,8) – Proti reprezentanci, kakršna je San Marino, njegove nogometne odlike težko pridejo do izraza. Bo pa še kako pomemben člen reprezentance na tekmah proti kvalitetnejšimi nasprotniki.

Tomi Horvat (6,8) – Tudi v marcu je Horvat v reprezentanci dobil zelo malo možnosti za dokazovanje. Morda celo manj, kot bi si zaslužil po odlični sezoni v dresu graškega Sturma.