Selektor Matjaž Kek je v torek objavil seznam nogometašev, na katere bo računal v prihajajočem, morda ključnem septembrskem ciklu kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2022, ko Slovenijo čakajo tekme proti Slovaški, Malti in Hrvaški. Preverili smo, v kakšnem stanju bodo na tokratni reprezentančni zbor prišli njegovi varovanci.
Slovenija po treh točkah, ki jih je osvojila ob marčevskem začetku kvalifikacij za svetovno prvenstvo v Katarju (zmaga na uvodni tekmi proti Hrvaški, poraza v Rusiji in na Cipru), v skupini H ni v najboljšem položaju.
Za vodilnima Hrvaško in Rusijo (prvo mesto v skupini prinaša neposredno uvrstitev v Katar, drugo pa dodatne kvalifikacije) zaostaja za tri, za Slovaško za dve in za Ciprom, ki je na četrtem mestu, za točko, a to se lahko že prihodnji mesec hitro spremeni. Slovenijo septembra namreč čaka nov cikel treh tekem. Najprej se bo v Stožicah pomerila proti Slovaški in Malti, potem bo gostovala v Splitu, kjer se bo pomerila s Hrvaško.
Slovenski nogometaši bodo prihodnji mesec morali začeti nabirati točke. Prostora za nove spodrsljaje ni več, česar se dobro zaveda tudi Matjaž Kek, ki je v zadnje pol leta in tudi po videnem na junijskih prijateljskih tekmah proti Severni Makedoniji (1:1) oziroma Gibraltarju (6:0) sestavil seznam nogometašev, s katerimi bo krenil v morda ključno obdobje za bližnjo prihodnost najboljše slovenske nogometne selekcije.
Manjka le Verbič, namesto Šporarja Šeško?
Na seznamu, ki ga je selektor objavil v torek, je 24 nogometašev, h katerim bo priključil še vsaj dva, a ne gre pričakovati pomembnejših sprememb. Od glavnih akterjev so zraven vsi razen odsotnega Benjamina Verbiča, ki se vrača po poškodbi.
Ob pogledu na formo svojih izbrancev je lahko selektor zelo zadovoljen. Od nosilcev zdravstvenih težav nima niti en nogometaš, skorajda vsi pa v svojih klubih igrajo.
Težava je zgolj napadalec Andraž Šporar, ki je v zdajšnje kvalifikacije krenil kot prvi napadalec v Sloveniji, a je pri lizbonskem Sportingu na stranskem tiru. Toda ob tej težavi se je selektorju nenadejano hitro ponudila nova rešitev. Mladi, komajda 18-letni Benjamin Šeško, ki je v novi sezoni polnopravni član napada zelo kakovostnega RB Salzburga.
Skratka, Kek je lahko s formo svojih varovancev zelo zadovoljen, le upa pa lahko, da zadnji teden klubskih tekmovanj pred dvotedensko reprezentančno pavzo ne bo prinesel težav. Če bo ostalo tako, kot je, bo za selektorja skorajda sanjsko.
Z vratarjem Slovenija že več kot desetletje ni imela težav, v obrambi redno brez kakršnihkoli težav redno igrajo vsi Kekovi standardni branilci, podobno velja za veziste in nenazadnje tudi tiste, ki skrbijo za kreacijo v napadu. Igra tudi Josip Iličić.
Stanje je super. Ne pomnimo, da bi bilo kdaj bolje. Zdaj pa je treba upati, da bo tako ostalo do konca tedna, potem pa zavihati rokave, pljuniti v roke in se pogumno podati v boj za čim več kvalifikacijskih točk.
Vratarji:
O Janu Oblaku verjetno ne gre izgubljati besed. Njegova klubska forma ni vprašljiva že skoraj desetletje. Tudi novo sezono, v kateri z Atleticom brani naslov španskega prvaka, je začel odlično. Madridčani so na prvih dveh prvenstvenih tekmah zmagali, Oblak je prejel en gol in pokazal dobro formo.
Vid Belec je s Salernitano v prejšnji sezoni napredoval v prvo italijansko ligo in bil njen prvi vratar. Novo sezono v najboljši nogometni ligi novopečenih evropskih prvakov je začel s tremi goli v svoji mreži, z 2:3 je Salernitana izgubila proti Bologni. Njegov klubski status ni vprašljiv.
Igor Vekić, trenutno edini predstavnik iz slovenske lige na zadnjem selektorjevem seznamu, je trenutno vratarski vladar Prve lige Telemach. S še neporaženim Bravom, ki je hit sezone, je prejel vsega dva gola. Obramba zasedbe Dejana Grabića je trdna tudi po njegovi zaslugi. Trenutno je eden najboljših vratarjev lige, zato ne preseneča, da je po junijski akciji ostal članski reprezentant.
Branilci:
Miha Blažič je zdaj že lep čas standarden branilec slovenske reprezentance, podoben pa je tudi njegov klubski status. Za njim je v dresu Ferencvaroša že deset nastopov v tej sezoni, na vseh tekmah je igral od prve minute, z madžarskim prvakom pa ga tudi v tej sezoni čaka evropska jesen. Ne sicer v Ligi prvakov tako kot lani, včeraj je namreč s soigralci pokleknil na zadnji stopnički kvalifikacij, ampak v Ligi Europa.
Miha Mevlja, še en zdaj že več kot štiri leta nezamenljivi član obrambne vrste Slovenije, je poleti zamenjal klub. Iz Rusije se je preselil v Turčijo, iz Sočija je prestopil v Alanyaspor, najbolj pomembno pa je, da še vedno redno igra. Od 180 minut, ki jih je bilo na voljo v novi sezoni, je odigral vse.
Jure Balkovec, še en reprezentant Slovenije, ki igra v prvi turški ligi, je tudi v tej sezoni standarden član začetne enajsterice Karagümrüka, za katerega je v tej sezoni odigral vseh 180 minut. Pričakujemo, da bo, tako na vseh pomembnih tekmah Slovenije v zadnjem času, podobno tudi na prihajajočih septembrskih tekmah kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2022.
Petar Stojanović, ki je v zadnjem času prva selektorjeva izbira na desni strani obrambe, je poleti prav tako menjal klub. Po več kot petih letih je zapustil Zagreb in Dinamo zamenjal za italijanskega prvoligaša Empoli. Na obeh tekmah nove sezone, eni v pokalu in eni v prvenstvu, je bil v začetni enajsterici Empolija, za njim pa sta še dve tekmi v kvalifikacijah za Ligo prvakov v dresu Dinama. Na obeh je igral od prve do zadnje minute.
Nejc Skubic, druga selektorjeva izbira na desni strani obrambne vrste, še šesto sezono zapored redno igra za uglednega turškega prvoligaša Konyaspor. Odigral je vseh 180 minut v tej sezoni in se izkazal tudi z asistenco.
Mario Jurčević, rezervni levi branilec Osijeka, je eden redkih reprezentantov, ki imajo težave z zdravjem. Sicer standardni član uglednega hrvaškega prvoligaša je zaradi poškodbe mišice izpustil zadnjih pet tekem svojega kluba, pred tem pa jih odigral pet in se izkazal tudi z golom pri pomembni zmagi nad splitskim Hajdukom. Glede na to, da se je znašel na selektorjevem seznamu, je očitno pred popolnim okrevanjem.
Aljaž Struna, primorski branilec, ki si kruh služi v severnoameriški ligi MLS, se je na selektorjev seznam vrnil po skoraj dveh letih, pa čeprav je za Montreal v zadnjih letih redno igral. Tako je tudi v tej sezoni, ki se je onstran Atlantika že pošteno zakuhala. Za njim je 16 nastopov, dosegel pa je tudi en gol.
Jon Gorenc Stanković je na zadnjem selektorjevem seznamu zapisan kot branilec, saj je v tej vlogi odigral vse tri tekme, v katerih je oblekel slovenski dres, sicer pa v klubu igra na mestu defenzivnega vezista. V tej vlogi je za graški Sturm, s katerim ga že jutri čaka povratna tekma play-offa za Ligo Europa proti Muri, odigral sedem tekem v vseh tekmovanjih, v katerih je zabil en gol in prispeval asistenco.
Vezisti:
Klubski status Jasmina Kurtića v zadnjem desetletju, ko je bil v Italiji, skoraj nikoli ni bil vprašljiv. Praktično vedno je redno igral. Podobno bo očitno tudi v Grčiji, kamor je prestopil poleti. Za Paok iz Soluna je 32-letni vezist odigral vse tri tekme v kvalifikacijah za Konferenčno evropsko ligo. Na prvi takoj po prihodu v Grčijo je na igrišče vstopil s klopi, na preostalih dveh pa bil že v začetni enajsterici.
Sandri Lovrić, nekdanji mladi avstrijski reprezentant, ki je lani postal prijetna osvežitev slovenske reprezentance in je poskrbel za zmagoviti gol proti Hrvaški, tudi v tej sezoni redno igra za švicarski Lugano. Na igrišču je bil na vseh štirih tekmah.
Mladi, 22-letni defenzivni vezist Jaka Bijol, ki v zadnjem času redno igra za Slovenijo, se je letos poleti vrnil v moskovski CSKA in se po letu dni, ki ga je preživel v nemški drugi ligi (Hannover), spet ustalil v začetni enajsterici velikana ruskega nogometa. Zanj je nastopil na vseh petih tekmah v tej sezoni in dosegel tudi en gol, zanimivo pa je, da je na zadnjih štirih tekmah igral kot osrednji branilec. Informacija, ki utegne selektorju ob morebitnih težavah v zadnji vrsti priti še kako prav.
Morda najprijetnejši zasuk se je letos poleti zgodil Mihi Zajcu. Vezist Slovenije se je po sezoni, ki jo je s statusom posojenega nogometaša preživel pri Genoi, vrnil v Turčijo in začel redno igrati za Fenerbahče. Zanj je, dvakrat je bil v začetni enajsterici, nastopil na vseh treh tekmah v tej sezoni, na zadnji pa je po vstopu v igro tik pred koncem tekme poskrbel za gol in pomembno zmago nad Antalyasporom.
Še en defenzivni vezist Leo Štulac, ki je v slovenski reprezentanci igral na obeh zadnjih dveh prijateljskih tekmah in je eden “zmagovalcev” junijskih tekem proti Gibraltarju oziroma Severni Makedoniji, je za Empoli v tej sezoni nastopil v italijanskem pokalu, medtem ko je uvodno prvenstveno tekmo proti Laziu presedel na klopi.
Adam Gnezda Čerin se je po skoraj enem letu vrnil v reprezentanco, za katero je do zdaj zaigral le enkrat. Pri Rijeki je imel 22-letni nekdanji član Domžal v tej sezoni nekaj težav, tako da nekaj časa ni igral, a se je na zadnji tekmi vrnil v začetno enajsterico in igral od prve do zadnje minute. V tej sezoni je v hrvaškem prvenstvu in Evropi zaigral štirikrat in se izkazal z asistenco.
Mladi, 21-letni desni vezist avstrijskega prvoligaša Tirola Žan Rogelj je junija debitiral v reprezentanci, selektorja pa očitno prepričal, saj je zraven tudi zdaj. Na tokratni zbor prihaja z dobro popotnico. V tej sezoni ni izpustil niti ene tekme svojega kluba, na šestih tekmah pa je zbral tri asistence. Morda še zanimivost – Tirol je v avstrijskem prvenstvu v tej sezoni odigral pet tekem in na vseh petih remiziral.
Napadalci:
Za Josipom Iličićem, alfo in omego slovenskega napada, so pestri tedni. Italijanski mediji so ga dolgo časa selili v Milan, a je, vsaj za zdaj, ostal pri Atalanti. Za moštvo iz Bergama, pri katerem je v prejšnji sezoni po nesporazumih s trenerjem izgubil status nedotakljivega, a vseeno zbral sedem golov in enajst asistenc, spet igra. Na prvi tekmi sezone se je izkazal z asistenco, prav zanimivo pa bo videti, kako bo z njim v naslednjih dneh. Obstaja namreč še nekaj možnosti, da se bo selil. Morda se to zgodi ravno med prihajajočo reprezentančno akcijo. Bomo videli.
Še precej bolj pestri bodo najverjetneje zadnji dnevi nogometne tržnice za Andraža Šporarja, ki bo skorajda zagotovo zamenjal klub. Pri Bragi, h kateri je bil posojen v prejšnji sezoni, se ni obnesel, pri Sportingu je odpisan. Na prvih štirih tekmah nove sezone ga ni bilo niti na klopi Lizbončanov, glede njegovega novega kluba pa se v zadnjih dneh največkrat omenja angleški Middlesbrough.
Benjamin Šeško, ki je junija postal z naskokom najmlajši debitant v dresu slovenske reprezentance, takrat še kot član avstrijskega drugoligaša Lieferinga, na tokratni zbor prihaja s povsem drugačnim statusom. Kot prvokategornik avstrijskega prvaka RB Salzburga, za katerega je 18-letni napadalec v tej sezoni zbral sedem nastopov in dosegel tudi štiri gole, prav danes pa ima priložnost, da si priigra še Ligo prvakov. Na Danskem ga čaka povratna tekma play-offa proti Brondbyju. Na prvi tekmi so Avstrijci zmagali z 2:1.
Jan Mlakar, tudi on je junija dočakal debi v slovenski reprezentanci in proti Gibraltarju dosegel tudi prvi gol, je letos poleti odšel v splitski Hajduk. Dvaindvajsetletni napadalec je v šestih nastopih v vseh tekmovanjih dosegel tri gole in prispeval tudi asistenco. Na petih tekmah je bil v začetni enajsterici, na zadnji pa na igrišče vstopil ob polčasu.
Damjan Bohar, še en slovenski napadalec, ki igra na Hrvaškem, tudi v tej sezoni redno igra za Osijek. Za njim je že deset nastopov v vseh tekmovanjih, v katerih je dosegel dva gola, prispeval pa tudi asistenco.
Luki Zahoviću na Poljskem v zadnjem času ne gre najbolje, tako da ne bi bilo presenečenje, če ga na tokratni akciji ne bi bilo zraven, a je selektorja očitno prepričal z odlično predstavo na junijski tekmi proti Gibraltarju, na kateri se je izkazal s kar tremi asistencami. Nekdanji dvakratni najboljši strelec slovenske lige je v tej sezoni za Pogon Szczecin odigral deset tekem, a v njegovi statistiki ne boste našli niti enega zadetka in niti ene asistence. Na nov gol na Poljskem sin najboljšega strelca v zgodovini Slovenije Zlatka Zahovića čaka že od februarja letos.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!