Čudna so pota gospodova, bi lahko zapisali ob naslednjih vrsticah. Mamadou Coulibaly je pred dvema letoma iz Senegala prek Maroka na čolnu bežal v Evropo, čeprav je njegova družina živela povsem dostojno življenje, toda njegova edina želja je bila, da bi postal profesionalni nogometaš ...

Italijanska Serie A je letos spisala pravo nogometno pravljico. Sedaj že drugoligaš, Pescara, ki je hitro izpadla iz kombinacij za obstanek v ligi, je proizvedla odličnega mladega igralca. Gre za senegalskega vezista Mamdouja Coulibalyja. Mladenič je šele februarja postal polnoleten in v Serie A odigral komaj devet tekem. Transfermarkt ga ocenjuje na vsega pol milijona evrov, vendar bi njegova cena lahko hitro zrasla, ko je postal jasno, da talentiranega igralca želi tudi milanski Inter, omenja se tudi Juventus kot nekateri angleški prvoligaši …

Mamadou je med igranjem za skromno Pescaro navduševal s svojim nogometnim znanjem, v nogah ima nekaj več, kar je podkrepil z neverjetnimi fizičnimi predispozicijami. Če k temu dodamo šele komaj 18-let, je jasno, da je pred Mamadoujem bleščeča prihodnost.

Če ste ob tem pomislili, da je njegova življenjska zgodba kot iz pravljice, ste se zmotili. Pred dvema letoma je Mamadou iz Senegala prek Maroka na čolnu bežal v Evropo, čeprav je njegova družina živela povsem dostojno življenje. Afriko je zapustil z nahrbtnikom, družini pa ni omenil niti besede. Enostavno je odšel …

“Javil sem se svojemu najboljšemu prijatelju in to je to. Ugasnil sem mobitel, nisem želel, da me kdorkoli kliče nekaj mesecev. V Senegalu so mislili, da je sem mrtev. Moj oče me ni videl v nogometu, on je učitelj, zanj je izobrazba na prvem mestu,” je razkril Coulibaly.

“Zaradi nogometa sem tvegal življenje, toda to sem naredil zaradi svoje družine. Sedaj jim lahko pomagam. Nekaj časa sem spal na ulici, med potovanjem v Evropo na čolnu pa je bila najhujša stvar, da ne znam plavati. Če bi bila težava na poti, bi umrl. V Maroku sem spal v pristanišču, nisem imel denarja za pot z ladjo. Po nekaj dneh me je opazil človek, ki dela na ladji in sem mu dejal, da želim oditi v Evropo. On me je uspel spraviti do Francije, potoval sem z 20 nepoznanimi ljudmi in to je bila nevarna izkušnja. Toda jaz sem samo zaradi nogometa šel tako daleč,” je nadaljeval mladenič.

Po prihodu v Italijo se Coulibaly ni uspel izogniti rasizmu. “Mene to ne žali. Najtežje mi je bilo na začetku, ko sem prišel v Livorno. Lažni menedžer me je odpeljal, da se spoznam z ekipo, ko sem se zjutraj zbudil v hotelu in njega ni bilo več tam. Nisem imel denarja, nisem vedel na koga se lahko obrnem, ker nisem znali italijansko. Naslenje dni sem spal na ulici in bil srečen, če sem dobil sendvič od mimoidočih, da nisem bil lačen,” je Coulibaly preživljal vse prej kot lepe dni, nato pa odšel v Rim, ker je izvedel, da tam prebiva veliko Senegalcev: “Odšel sem na napačno pot in pristal v Rosetu. Spal sem na igrišču. Poslali so me v dom, nato sem se poskušal dokazati v Ceseni, Sassulu, Romi in Ascoliju, toda nikjer nisem uspel.”

Kasneje se je pojavila Pescara, mu ponudila priložnost in rešila življenje. Dobil je mesto v mladi ekipi in je danes na pragu prestopa v veliki Inter. Družine ni videl vse od začetka norega potovanja, oče pa mu je medtem vse oprostil. “Danes govoriva vsak dan in on je srečen. Opravičil se mi je, ker ni verjel v mene,” je še dejal Mamadou – bodoči zvezdnik svetovnega nogometa.