Sanchez razkril Olimpijin recept za uspeh v Evropi

UEFA Conference League 2024/25 football match between Olimpija (SLO) and Cercle Brugge (BEL) in Ljubljana

FOTO: Aleš Fevžer

Nogometaši ljubljanske Olimpije so se na domači tekmi proti Cercle Brugge opekli (1:4) in spoznali, da bodo po novem letu morali igrati brezhibno, če želijo v izločilnih bojih napredovati še kakšen korak proti Wrocławu. Tam bo 28. maja na sporedu finale konferenčne lige.

Trener zmajev Victor Sanchez po tekmi ni deloval pretirano razočaran.

Ob zbiranju vtisov mrzlega decembrskega večera je bil njegov najpogostejši izraz to, da so se njegovi fantje včeraj vsaj nekaj naučili, če so že morali priznati poraz.

“V nogometu je tako, da končni rezultat vedno pokaže tisto, kar si si zaslužil in kar se je na zelenici zgodilo. Tekma nam mora služiti kot zelo dobra lekcija, kako se obnašati zrelo. Ko se v evropskih tekmovanjih boriš proti dobrim ekipam, nujno potrebuješ odraslo držo. No, v ključnih trenutkih moraš imeti tudi nekaj sreče,” je poudaril ‘mister’ in s tem mislil predvsem na to, da so se njegovi varovanci proti gostom prepogosto pustili sprovocirati.

Remi ali celo zmaga

Poudaril je, da so od tekmeca dobili točno tisto, kar so pričakovali: agresiven nogomet z veliko hitrimi prehodi iz obrambe v napad ter zelo močnim adutom v obliki prekinitev.

Olimpija - Cercle Brugge — Foto: Aleš Fevžer

“Imajo tri visoke igralce, ki merijo v višino več kot 190 centimetrov, mi pa le enega, Ivana Durdova. V prvem polčasu smo se ob avtih, kotih in prostih strelih res grozno mučili. Z igro v polju, proti fizično tako zelo sposobni ekipi, sem v celoti gledano zadovoljen in če bi štelo le to, bi si zaslužili vsaj remi, če ne celo zmago,” je analiziral Madridčan, ki je vezista Petra Agbo ob polčasu zamenjal zato, ker se je bal njegovega drugega rumenega kartona: “V takšni igri z veliko hitrega prehajanja z ene na drugo polovico karton prejmeš, še preden se zaveš.”

Naj bo to lekcija

Na naše vprašanje, če ga je motilo, da je v odločilnem trenutku tekme (71. minuta op. a.) Raul Florucz – namesto podaje – raje streljal na gol, že v naslednji akciji pa je Cercle povedel s 3:1, Sanchez ni pretirano razmišljal in svojemu varovancu stopil v bran: “Akcije nisem še enkrat pogledal, toda nisem vedel, da je imel kogarkoli prostega. Njegova odlika je zaključevanje in ko si ustvari takšno priložnost, obstaja kar visok odstotek možnosti, da bo sprožil, pa tudi kar lepe izglede ima za zadetek.”

“Sicer pa je vseeno, podaja ali strel, akcija se je odvila in pomembno je tisto, kar je sledilo – prejeli smo gol, srečanje je bilo odločeno. Zdaj je težko odmisliti jezo in negativnost, toda sam razmišljam drugače; potrebno se je iz vsega nekaj naučiti in uporabiti za naprej. Imamo še eno tekmo,” pravi Sanchez.

O čem je še govoril Sanchez?

O rdečem kartonu:

Praktično ob prvem stiku z žogo je imel nesrečo. Prepričan sem, da Thalisson ni želel udariti nasprotnika, toda imajo vso pravico uporabiti tehnologijo, upoštevati pravila in očitno so sodniki ocenili, da je želel namerno udariti tekmeca. Potem sem kazen dobil še sam, ker sem dejal, da to ni bil prekršek.

O pravici:

Imeli smo priložnost, da izenačimo, pa nismo, potem pa že v naslednjem napadu Cercla dobili gol. Rezultat 1:4 do fantov verjetno res ni pravičen. Igrali so, se borili, v pomembnih trenutkih tekme pač ni bilo dovolj prisotne zrelosti. Nekaj se moramo naučiti in se pripraviti na naslednje srečanje.

O sodnikih:

Postavili so svoj kriterij in nismo bili dovolj zreli, da bi mu sledili. Ko delivci pravice postavijo neko letvico, moraš biti dovolj pameten, da to spoštuješ. Sicer pa sodniki opravljajo zelo, zelo težko delo. Če zmagamo, remiziramo, ali pa izgubimo, vedno rečem isto. Zelo spoštujem sodniško delo. So pa tudi oni zmotljivi, vsi delamo napake, tudi to je del igre. Za to pa imamo VAR sistem.

O najslabši predstavi:

Ne. Ne bi rekel, da je bila to najslabša predstava, odkar sem prišel v klub (op. a. pred včerajšnjim duelom Olimpija pod Sanchezom še nikdar ni prejela več kot dva zadetka na srečanje). Skoraj celoten drugi polčas smo igrali z igralcem manj, pa smo si vseeno ustvarili priložnosti. Bili smo pogumni in skušali izenačiti in tudi ob rezultatu 1:3 smo imeli možnost, da zaostanek zmanjšamo, tako da sem na fante ponosen.