Zadnje ovire: Kekova armada, daljna Armenija in švedski divjaki

Grafika: Uroš Skaza

Napočil je prvi od dveh nogometnih četrtkov, ki se lahko z zlatimi črkami zapišeta v zgodovino slovenskega klubskega nogometa. Trije slovenski klubi bodo namreč igrali v 'play-offu' za uvrstitev v skupinski del konferenčne lige, še nikoli doslej pa se ni zgodilo, da bi imeli Slovenci v evropski jeseni dva svoja kluba. Spoznajmo zadnje ovire, ki Mariboru, Olimpiji in Celju stojijo na poti do novih prelomnic v klubskih zgodovinah. Tekmo Celja si boste lahko ob 18. uri ogledali na Sportklub 1.

Slovenski nogomet je na pragu novega velikega mejnika. Potem ko je naša izbrana vrsta na letošnjem Euru prvič v zgodovini igrala v izločilnih bojih velikega tekmovanja in bila na pragu uvrstitve celo v četrtfinale, zdaj poletno nogometno pravljico podaljšujejo še najboljši slovenski prvoligaši, ki stojijo pred vrati uvrstitve v skupinski del konferenčne lige.

Še nikoli v zgodovini se ni zgodilo, da bi evropsko jesen v isti sezoni igrala dva slovenska kluba. Letos se v tem pogledu ponuja sijajna priložnost. Že dve, da si zagotovijo mesto v evropskih tekmovanjih, so zakockali Celjani. Potem ko so pogrnili na izpitih po imenu Slovan Bratislava in še posebej Shamrock Rovers, grofe danes čaka tekma v daljni Armeniji. Njihov nasprotnik bo tamkajšnji prvak Pyunik. Neposredni prenos tekme bo na Sportklub 1 (18.00).

Vsaj na papirju imajo varovanci Alberta Riere izmed vseh treh slovenskih klubov najlažjega nasprotnika. Grofje sicer v svoji zgodovini še niso igrali evropske jeseni, Pyunik jo enkrat je. V sezoni 2022/2023 je presenetljivo v kvalifikacijah za ligo prvakov izločil romunski Cluj in nato še luksemburški Differdange. V tretjem krogu ga je nato odpihnil Partizan, v sklepni fazi boja za ligo Evropa ga je šele po kazenskih strelih izločil Sheriff iz Tiraspola.

Pyunik Yerevan — Takole so se pred dvema letoma nogometaši Pyunika veselili napredovanja proti Cluju. Foto: Profimedia

Štirje armenski reprezentanti, a igra sloni na tujcih

Letošnja evropska bera Pyunika je bolj skromna, je pa za razliko od Celja dvakrat že napredoval. Potem ko je namreč v prvem krogu kvalifikacij za ligo prvakov izgubil proti Dinamu iz Minska, je armenski prvak v kvalifikacijah za konferenčno ligo izločil makedonsko Strugo in kazahstanski Ordabassy. V domačem prvenstvu je Pyunik na prvih dveh tekmah osvojil vsega točko.

Imena nogometašev Pyunika vam bržkone ne bodo povedala prav nič, so pa v moštvu štirje armenski reprezentanti, povsem sveža okrepitev je reprezentant Haitija Bryan Alceus. Dodano vrednost moštva skušajo dodajati tujci, precej je Južnoameričanov, najboljši prvenstveni strelec v lanski sezoni pa je bil z 21 goli Nigerijec Yusuf Otubanjo. Tudi v novi evropski sezoni je 31-letnik, ki ga je pred trinajstimi leti v Evropo pripeljal madridski Atletico, a se ni prebil niti blizu prvemu moštvu, že dosegel dva zadetka.

Pyunik Yerevan

Ustanovljen: 1992

Število naslovov državnega prvaka: 16

Domači stadion: Vazgen Sargsyan Republican Stadium (14,400 mest)

Evropski uspehi: Konferenčna liga, skupinski del (22/23)

Trener: Yegishe Melikyan (od 2021)

Vrednost na Transfermarktu: 6,1 milijona

Mariborčane čaka fantastična kulisa

Mednarodno precej bolj renomiran tekmec, kot je Pyunik, čaka Mariborčane. Ti se bodo namreč v Stockholmu udarili s ponosom švedske prestolnice, čeprav bi nas ob zapisu teh besed navijači AIK-a zagotovo udarili po prstih, Djurgardnom.

Dvanajstkratni švedski prvak je v domovini in tudi izven nje znan predvsem po gorečih navijačih. Slednji slovijo po izjemnih koreografijah, ki jih pripravijo na tribunah stadionov, pa tudi po huliganskih incidentih, ki se nanje lepijo kot muhe na … saj veste, kaj.

Navijači Djurgardna so sicer zadnji naslov prvaka slavili leta 2019, pred tem so nanj čakali vse od leta 2005. Lansko sezono je klub iz Tele2 Arene končal na 4. mestu švedske lige, letos je po polovici prvenstva (Švedi ligo odigrajo v obdobju koledarskega leta) na 3. mestu, a je minuli konec tedna klub doživel najtežji možni udarec, ko ga je na velikem derbiju z 2:0 doma premagal AIK. Zaradi izgredov nezadovoljnih domačih navijačev je bila tekma v sklepni fazi za nekaj minut prekinjena.

Klub slovitega imena, a redkih uspehov

Domačih uspehov torej ni veliko, klub je v zadnjih dvajsetih letih osvojil tudi en sam pokalni naslov, Djurgarden pa ne blesti niti v Evropi. Resda je v 50-ih letih igral celo v četrtfinalu tedanjega pokala državnih prvakov, vse od prenove evropskih tekmovanj in uvedbe skupinskih delov pa je klub iz Stockholma le enkrat igral evropsko jesen. V sezoni 2022/2023 je v konferenčni ligi Djurgaden osvojil prvo mesto v skupini z Gentom, Moldejem in Shamrock Roversi ter se uvrstil v osmino finala, kjer ga je s skupnim izidom kar 5:0 ugnal poljski Lech iz Poznana.

Zasedbo Djurgardna večinoma sestavljajo nogometaši iz Skandinavije. V zvezni vrsti tako najdemo denimo finskega reprezentanta Rasmusa Schüllerja. Letos si je klub privoščil tudi precej drago okrepitev, ko je za 1,8 milijona evrov iz Bodo/Glimta pripeljal mladega norveškega reprezentanta Tobias Gulliksena. Najboljši prvenstveni strelec je v tej sezoni z osmimi goli Šved turških korenin Deniz Hümmet, ki je tudi v Evropi na štirih tekmah zadel že trikrat. Talisman moštva je dolgoletni švedski reprezentant Albin Ekdal.

Djurgardens IF

Ustanovljen: 1899

Število naslovov državnega prvaka: 12

Domači stadion: Tele2 Arena (30,000 mest)

Evropski uspehi: Konferenčna liga, osmina finala (22/23)

Trenerski tandem: Kim Hilding Bergstrand in Thomas Lagerlö (od 2018)

Vrednost na Transfermarktu: 17,9 milijona

Uh, kako bi bolelo Hrvate

Če iščemo najbolj vroč dvoboj ‘play-offa’ za uvrstitev v konferenčno ligo, z lokalnega vidika ni dvoma, da bo to slovensko-hrvaški obračun Rijeka – Olimpija.

Za Hrvate smo morda resda ‘Janezi’, a v letošnji sezoni sta iz Evrope že izpadla dva hrvaška kluba (Hajduk in Osijek) ter le en slovenski (Bravo). Če bi zdaj Rijeko, ki jo naši južni sosedi razumljivo postavljajo v vlogo velikega favorita za napredovanje, izločila še Olimpija, bi bila to v deželi ‘vatrenih’ prava mala katastrofa.

Če kje na Hrvaškem, potem imajo seveda ravno ob Kvarnerju ogromno izkušenj s Slovenci. Predvsem s trenerji, Matjaž Kek je namreč edini strateg, ki je v klubske vitrine pospravil naslov državnega prvaka, Simon Rožman je s klubom osvojil pokalni naslov in igral v skupinskem delu lige Evropa. Od sezone 2020/2021, ko je nekdanji trener Celja in Domžal vodil ‘fiume’, se Rijeka nikoli ni uvrstila v evropsko jesen.

Ko govorimo o trenerjih, potem se moramo ustaviti pri aktualnem dogajanju v klubu, ki ga s predsedniškega stolčka vodi kontroverzni Damir Mišković. Slednji je po izpadu iz kvalifikacij za ligo Evropa odpustil trenerja Željka Šopića in začasno na njegov stolček posadil v tej vlogi povsem neizkušenega Radomirja Djalovića, ki pa velja za ‘klubskega človeka’, zvestega klubski alfi in omegi Miškoviću.

Rijeka je poleti doživela tudi precejšnje kadrovske spremembe, v Dinamo je ‘pobegnil’ Marko Pjaca, v Nemčijo je odšel prvi vratar Nedeljko Labrović. Na začetku sezone voz ekipe vleče mladi hrvaški reprezentant Franjo Ivanović, velika okrepitev naj bi bil tudi srbski napadalec Komnen Andrić. Igralec s potezo več na sredini igrišča je nekdanji up Fiorentine Toni Fruk.

Oba dvoboja med Olimpijo in Rijeko bosta zagotovo zelo spektakularna tudi na tribunah. Navijaški skupini Green Dragons in Armada sta namreč vse prej kot prijateljsko ‘nastrojeni’, v vsakem primeru pa bosta pripravili dva nogometna spektakla, ki bi ju bilo škoda zamuditi …

HNK Rijeka

Število naslovov državnega prvaka: 1

Domači stadion: Rujevica (8,200 mest)

Evropski uspehi: Evropska liga, štirikrat skupinski del (13/14, 14/15, 17/18, 20/21)

Trener: Radomir Djalović (od avgusta 2024)

Vrednost na Transfermarktu: 39,45 milijona